Po razumljivih razlogih sklepa je namreč stvar v tem, da je pritožnik obtožni predlog poslal stvarno nepristojnemu državnemu tožilstvu, namesto stvarno pristojnemu sodišču. Pritožba bi tako bila utemeljena le, ko bi bil kateri od državnih tožilcev stvarno pristojen odločati o vloženem obtožnem predlogu, kar, kot rečeno ni bil ali, kar se niti po pritožbeni obrazložitvi ni zgodilo, ko bi pritožnik obtožni predlog, skladno z ustreznim poukom iz sklepa okrožnega državnega tožilca z dne 15. 7. 2019, naslovil na stvarno pristojno sodišče ali vsaj na stvarno nepristojno sodišče, za katero bi bilo potem tudi po 30. 7. 2019, skladno s petim odstavkom 87. člena ZKP mogoče šteti, da je obtožni predlog prejelo pravočasno.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1, 140/3, 140/4, 140/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadomestilo za primer brezposelnosti - reparacijski zahtevek
Glede na zakonsko ureditev ZUTD se nadomestilo za primer brezposelnosti upošteva tako, da se od pripadajoče neto plače odšteje nadomestilo v neto znesku. Sodišče prve stopnje bi moralo naložiti toženi stranki, naj akontacijo dohodnine in prispevke za obvezna socialna zavarovanja odvede oziroma obračuna od zneskov nadomestila plače, ne da bi jih zmanjšalo za zneske denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po tretjem odstavku 65. člena ZUTD se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD). Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila davčna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine (peti odstavek 140. člena ZUTD). Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava toženi stranki naložiti, naj za tožnico za sporno obdobje obračuna in odvede akontacijo dohodnine in prispevke za socialna zavarovanja od bruto zneskov nadomestil plače, nezmanjšanih za bruto zneske denarnega nadomestila, in nato tožnici plača ustrezne neto zneske, zmanjšane za neto zneske denarnega nadomestila.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - izvršitvena ravnanja - oblika krivde
Če je bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.
ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 člen 3, 3/10, 31, 32, 32/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodbene stranke - navadni materialni sosporniki - navedba vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - več zahtevkov zoper različne tožence - plačilo sodne takse za pritožbo
Tožnik s tožbo zaradi oškodovanja svojih upnikov izpodbija troje pravnih poslov; obenem zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, ki so bile predmet navedenih poslov.
Ker so toženci v tej pravdi navadni materialni sosporniki, bi moral tožnik, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP, navesti vrednost spora posebej za vsak zahtevek, ki se nanaša na posameznega toženca.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - načelo sorazmernosti - pravica do varstva duševne integritete
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da niso podani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek brez privolitve v skladu s 75. in 74. členom ZDZdr, saj je zdravljenje osebe mogoče izvajati v domačem okolju ob sodelovanju koordinatorja, s tem pa je slednji ukrep vsekakor milejši kot namestitev v socialno varstveni zavod.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3. URS člen 154, 154/1. ZPP člen 363, 363/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - sodne počitnice - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujne zadeve - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - pravna fikcija - neizpodbojna domneva - objava predpisov - zavrženje prepozne pritožbe - pravni pouk
ZS v 8. točki drugega odstavka 83. člena določa, da so stečajne zadeve nujne zadeve, zato zanje pravilo iz tretjega odstavka istega člena ne velja.
Pritožnica se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 371, 371/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. URS člen 23, 25.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - trajanje postopka - obračun obresti - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zakonske zamudne obresti kot škoda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe
Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030171
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 318, 318/2, 354, 354/1.
delež na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - obseg skupnega premoženja - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Pritožbeni preizkus je pokazal, da je v tem delu pritožba utemeljena, saj bo sodišče prve stopnje moralo, če bo ponovno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi glede deleža na skupnem premoženju, višjega od ene polovice, ne izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka, tožnici določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ne gre namreč za neodpravljivo nesklepčnost, ko tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Pritožbi neutemeljeno uveljavljata, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določilo 7. člena ZPP v povezavi z 212. členom ZPP, ker je prekoračilo trditveno podlago v tožbi in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Upoštevan čas trajanja hudih telesnih bolečin, ki presega trditveno podlago v tožbi, na višino odmerjene odškodnine iz tega naslova ni odločilno vplival, saj paleta ostalih telesnih bolečin, ki so izzvenele šele po zadnji operaciji 4. 4. 2013 in številne nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela, višino odmerjene odškodnine iz tega naslova v celoti podpirajo.
URS člen 33, 125. ZFPPIPP člen 48, 49, 49/1, 49/2, 49/4, 121, 121/2, 121/3, 140, 140/2, 237a, 237a/4, 237a/6, 237a/8, 237a/9. ZPP člen 116, 145. ZS člen 3, 3/1.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - načelo hitrosti stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - upraviteljev predlog za preklic odložitve - ugovor dolžnika zoper predlog za preklic odložitve - pravočasnost ugovora - prekluzivnost roka - pravilnost vročitve
Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali.
Če bi se naj besedilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljalo le v glavnem postopku zaradi insolventnosti, bi bilo tako tudi določeno.
Eno temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku je njegov pomen v kar najhitrejši zagotovitvi poplačila upnikov. Taka ureditev je namenjena zagotovitvi upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
Višje sodišče prepoved vrnitve v prejšnje stanje ocenjuje kot primeren ukrep za uresničitev upnikovih ustavnih pravic, pri čemer je imel dolžnik vso možnost sodelovanja v postopku, za katerega je vedel in ga je tudi v enem delu (glede odložitve odločanja o upnikovem predlogu) celo sam začel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028543
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpust obveznosti - osebni stečaj - pravni učinki odpusta obveznosti - izpolnitev obveznosti - plačilo komunalnih storitev - dolžnost plačila komunalnih storitev - komunalne storitve - obvezna gospodarska javna služba - premoženjski položaj - socialna stiska
Socialni in ekonomski razlogi ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožencu obveznosti iz naslova opravljenih komunalnih storitev ne bi bilo treba plačati.
ZFPPIPP člen 251, 386. ZPP člen 343, 343/1. ZST-1 člen 34a.
odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - osebni stečaj fizične osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - neodobritev neupravičeno zastopanega - nedovoljena vloga - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo - odobritev pravdnih dejanj - plačilo sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker v obravnavanem primeru vse obravnavane vloge tožnika niso bile vložene po stečajni upraviteljici, pač pa po skrbnici, ki ga v tem postopku glede premoženjskih pravic ni mogla več zastopati kot zakonita zastopnica, je ugotovitev sodišča, da so bile vloge nedovoljene, pravilna.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le za naprej: od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja vnaprej za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, nima pa vpliva na dolžnost plačila za že zapadle taksne obveznosti. Ker je bil v obravnavanem primeru izdan plačilni nalog za že zapadlo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje, ga pritožba s sklicevanjem na taksno oprostitev, odobreno za nadaljnja procesna dejanja v pritožbenem postopku, ne more omajati.
pogodba o upravljanju storitev upravljanja - vsebina pogodbe - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe upravniku - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.
Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.
Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
Skladno z načelom formalne legalitete lahko sodišče dovoli izvršbo praviloma le v korist osebe, ki je v izvršilnem naslovu označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu označena kot dolžnik. Člen 24 ZIZ pa dopušča tudi izjemo od tega načela, pod pogojem, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže prehod terjatve nase oziroma prehod obveznosti na novega dolžnika. Če s tako listino ne razpolaga, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
V konkretnem primeru sta upnika, ki razpolagata z izvršilnim naslovom zoper pokojno dolžnico A. A. in sta vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika - B. B. (prej B. A.) in C. A. kot dediča navedene prvotne dolžnice A. A., s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 zahtevi iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ zadostila. Kot je pravilno in natančno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Iz izreka navedenega sklepa o dedovanju je namreč razvidno, da po pokojni D. D. dedujeta tudi njena nečaka B. A. (poročena B.) in C. A., iz obrazložitve pa, da je bila zapustnica D. D. vdova in ni imela potomcev, njena sestra A. A. pa je umrla za zapustnico in je zapustila hčer B. A. in sina C. A., ki na podlagi oporoke in zakona dedujeta zapustničino premoženje vsak do ¼. B. B. in C. A. sta tako po svoji pokojni materi, A. A., ki je umrla za svojo sestro, zapustnico D. D., pridobila pravico, da se odpovesta dediščini po prej umrli D. D. Kot je prav tako pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre za institut dedne transmisije po 134. členu ZD, ko na dediča preide pravica do odpovedi dediščini po nekem zapustniku, ker dedič le–tega umre še pred koncem zapuščinske obravnave. Glede na obrazloženo je materialnopravno pravilno stališče, da je pravnomočni sklep o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ustrezna listina po 24. členu ZIZ, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo zoper B. B. in C. A., saj iz navedenega sklepa izhaja, da sta oba dediča tudi po pokojni A. A.
Za dedovanje na podlagi vstopne pravice gre v primeru, ko nekdo ne deduje zato, ker ni preživel zapustnika, na njegovo mesto pa vstopijo njegovi potomci (prim. 12. in 15. člen ZD). V konkretnem primeru pa je dolžnica po izvršilnem naslovu, A. A., umrla za zapustnico D. D. in je na B. B. ter C. A. prešla pravica do odpovedi dediščini po D. D. na podlagi dedne transmisije po 134. členu ZD. Ker sta B. B. in C. A. v zapuščinskem postopku po pokojni D. D. že sprejela dediščino, pa sta s tem konkludentno sprejela tudi dediščino po pokojni A. A. Glede na to in ker je dedna izjava nepreklicna (prim. 138. člen ZD), je tako tudi neutemeljena pritožbena navedba, da bi se v morebitnem zapuščinskem postopku po pokojni A. A. dolžnika še lahko odpovedala dedovanju.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.