CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028540
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 131.
vzročna zveza - škoda zaradi telesnih poškodb - nedopustno ravnanje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedenec medicinske stroke - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravilnost izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga.
Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
ZPP člen 117, 291, 291/2, 320, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZPP-E člen 125, 125/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja in razglasitev sodbe - vročitev sodbe - vložitev revizije - dovoljena revizija - predlog za revizijo - predlog za dopustitev revizije - pravna zmota - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - novela ZPP-E
Pisna sodba je izdana na dan zaključka glavne obravnave iz razlogov, ker sodišče takrat zaključi dokazovanje, ki je bilo predmet meritornega in kontradiktornega postopka, zato drugih dokazov ne sme upoštevati (razen v primeru izjeme iz drugega odstavka 291. člena ZPP). Stranka na datum izdaje pisne sodbe ne more vplivati, njene nadaljnje procesne pravice (po zaključku glavne obravnave) pa varuje 320. člen ZPP, ki določa, da je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena, ter da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
Ker je bila tožnica z datumom izdaje sodbe seznanjena 2. 10. 2017, ko jo je prejela, o prehodni določbi po tretjem odstavku 125. člena ZPP - E pa najkasneje v času uveljavitve te novele, to je 14. 9. 2017, je imela ob prejemu sodbe Višjega sodišča v Ljubljani 28. 6. 2018 na razpolago vse dejanske in pravne podatke, da bi ob ustrezni skrbnosti vložila revizijo in ne predloga za revizijo, kar je zmotno storila.
ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - reparacija - reintegracija - sodna razveza - dvojno zavarovanje - samostojni podjetnik - odvetnik - nova zaposlitev
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje oziroma ugotovitev trajanja delovnega razmerja ter s tem povezani reparacijski zahtevek za čas od določenega dne do vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki, ker delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah in ker tožnici ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja za čas opravljanja samostojne dejavnosti (s. p.) oziroma odvetništva, ker istočasno ne more biti zaposlena še pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče meni, da je navedeno stališče napačno. Res je sicer, da delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah, vendar se z odločitvijo o priznanju obstoja delovnega razmerja v času, ko je delavec že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, tak položaj vzpostavi le do izvršitve sodbe, ki se izvrši tudi tako, da se pri ZPIZ izvede postopek za spremembo zavarovalne podlage. Ne drži pa stališče, da delavcu (nikoli) ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja le iz razloga, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi kot samostojni podjetnik (oziroma odvetnik), to je kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-2. Zavarovanje po določeni zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z določbami ZPIZ-2. Že iz določbe 80. člena ZMEPIZ-1, zlasti pa iz določbe 83. člena tega zakona, izhaja, da je na podlagi odločitve v delovnih sporih določeno ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage. Tudi določbe ZPIZ-2 (zlasti drugi odstavek 13. člena) niso ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja v okviru vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če delavcu, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obvezno zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, pogodba o zaposlitvi ne bi nezakonito prenehala.
Glede na odločitve VDSS oziroma VS RS je torej v določenih primerih možno, da pride do položaja, ko pri delavcu obstajata dve zavarovalni podlagi za vključitev v obvezno zavarovanje, ta položaj pa se rešuje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, da se oseba, če hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Na prvem mestu (v 14. členu ZPIZ-2) so med obvezno zavarovanimi osebami navedeni delavci v delovnem razmerju.
V konkretni zadevi je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost in nato odvetništvo zaradi reševanja svojega socialnega položaja. Samozaposlitev delavca, s katero delavec le zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca, ne sme biti v škodo delavcu oziroma zaradi tega ne sme biti prikrajšan. V vsakem primeru je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi bila prikrajšana, če ji obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan samo zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postala samostojna podjetnica oziroma odvetnica, zlasti če se upoštevajo razmeroma skromni rezultati poslovanja tožnice kot samostojne podjetnice oziroma odvetnice.
SPZ člen 142, 142/3, 170, 171, 177. ZN člen 42. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 20, 21.
izvršljiv notarski sporazum - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica - zastavna pravica na premičninah - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - listine, ki so podlaga za zahtevani vpis - dokazna ocena
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - tek zamudnih obresti
Zamude v tem primeru ni vzpostavilo šele obvestilo tožeče stranke toženki, da kreditojemalec obveznosti ni izpolnil, ampak je do zamude prišlo na podlagi poteka roka za vračilo kredita.
Na obveznost toženke kot solidarne porokinje ne vpliva njena morebitna nevednost o neizpolnitvi obveznosti s strani glavnega dolžnika.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Za dokazovanje katerih trditev (dejstev) bo določen dokaz predlagala, je povsem (zgolj) v domeni pravdne stranke, pri čemer je sodišče ni dolžno niti ne sme (saj bi s tem poseglo tako v razpravno načelo kot tudi v načelo enakopravnega obravnavanja pravdnih strank) pozivati k morebitnemu širjenju okoliščin, za dokazovanje katerih naj bi se določen dokaz izvedel.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 64. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - omejitev svobode
Iz mnenja izvedenca izhaja, da gre pri pacientki za formirano preganjalno in nanašalno blodnjavost starejšega datuma, pri čemer jo pomanjkanje uvidevnosti do stvarnosti zapleta v nove konflikte, iz katerih sama ne vidi rešitve. Pri njej obstajajo latentne samomorilne misli, ki jih je ob zaslišanju tudi sama priznala, ter je tako neposredno ogroženo predvsem njeno življenje. Po mnenju izvedenca vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom. To pa je potrebno, da se prepreči dodatno poslabšanje bolezni in doseže umiritev, ki bo omogočila, da pacientka zaradi psihotičnega doživljanja ne bo več življenjsko ogrožena.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - subjektivni rok za vložitev tožbe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - posredni motilec posesti - splošni skupni del - nujni enotni sosporniki - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - pravni in ekonomski interes
V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
ZDR-1 člen 4, 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičena odsotnost z dela je huda kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je opravljanje dela temeljna obveznost delavca, kot je razvidno že iz same definicije delovnega razmerja (prvi odstavek 4. člena ZDR) kot tudi iz ostalih določb ZDR-1 (zlasti 33. člen ZDR-1). Vendar pa v konkretnem primeru toženka tožnici neutemeljeno očita, da je z dela izostala neupravičeno, saj je sporno obvestilo podala skladno z njenim navodilom, hkrati pa je upravičeno pričakovala, da ima v primeru neodobrenega bolniškega staleža za odsotnost z dela odobren letni dopust. Zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028111
OZ člen 179, 179/1, 181, 182. ZPP člen 219a, 258, 258/2, 262, 282, 337, 337/1. ZD člen 142.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - kršitev dostojanstva - poseg v spolno nedotakljivost - posilstvo - posttravmatska stresna motnja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zadoščenje v posebnih primerih - višina odškodnine - kazenski postopek - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba - ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - pravno nasledstvo - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo kontradiktornosti - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnika o zaslišanju - izvedensko mnenje iz drugega postopka - vpogled v kazenski spis - soglasje strank - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - neudeležba na naroku - pravica do izjave - zaslišanje izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedopustne pritožbene novote - sodna praksa - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja
OZ v 181. členu za duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva in zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost predvideva prisojo enotne odškodnine, ki pa ne izključuje odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ, če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki.
Uporaba in ocena dokazov (listin) iz drugega sodnega postopka, ob dokaznem predlogu za vpogled v spis iz tega postopka, ni nedopustna.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dokazni predlog ni substanciran.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunavanje daril - spor o obstoju in vrednosti darila
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da mora dokazati darilo tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028219
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 52, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 94, 94/2, 286, 289, 200b. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 44, 61, 61/3, 77, 77/2. ZPP člen 154, 154/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odškodninska odgovornost izvršitelja - nepravilno ravnanje izvršitelja v izvršilnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvršba na premičnine - vzročna zveza - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - preklic javne dražbe - zapisnik o javni dražbi - javna listina - nedopustne pritožbene novote - predmet rubeža - iz izvršbe izvzeti predmeti - toplotna črpalka - načelo odprtega sojenja - vnaprejšnja dokazna ocena - kupec kot z upnikom povezana oseba - disciplinski postopek zoper izvršitelja - sorazmerno majhen uspeh
Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.