Pritožbeno sodišče poudarja, da ni mogoče upoštevati pritožbenega ugovora tožene stranke, da bi lahko tožnik izkoristil letni dopust in tako ni upravičen do odškodnine oziroma nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Tožnik je v tožbi navedel, da mu je tožena stranka dolžna obračunati 864,00 EUR, pri čemer se štejejo navedbe tožnika za priznane, glede na pasivnost tožene stranke, torej je sodišče pravilno tožniku priznalo navedeni znesek 864,00 EUR, skupaj bruto kot nadomestilo za neizkoriščen letni dopust.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 163.
upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dedovanje kmetijskih zemljišč - vinogradništvo - delo na kmetiji - posredovanje podatkov - varstvo pravic in pravnih koristi
Sodišče prve stopnje bi glede na trditve pritožnika, ki jih je dal v zapuščinskem postopku, moralo izvesti z njegove strani predlagane dokaze. Izvedba teh dokazov je potrebna predpostavka za presojo, ali ima oseba, ki je bila določena kot upraviteljica zapuščine, sposobnosti za vodenje kmetije, in ali so utemeljena pričakovanja, da bo upravljala s kmetijo na način, da bodo zavarovani interesi vseh dedičev. Z vnaprejšnjo zavrnitvijo dokazov, s katerimi je pritožnik dokazoval odločilna dejstva glede določitve upravitelja zapuščine, je sodišče prve stopnje poseglo v njegovo pravico do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 22.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja
Že vrednost nepremičnin v Republiki Hrvaški, glede katerih toženec ni z ničemer izkazal, da z njimi ne more razpolagati (jih prodati, oddati v najem), upoštevaje višino sodne takse (345,00 EUR), zadostuje za odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
predlog za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba tarife - primerna tarifa - presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa
V skladu s četrtim odstavkom 206. člena ZPP sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni in v takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ta določba sodišču daje možnost, da postopek prekine in vrhovnemu sodišču predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči, in ne določa obveznosti sodišča prve stopnje odrediti prekinitev postopka. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje, tudi če o pravnem pravilu, ki ga mora uporabiti, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni usklajena, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni, odloči samo.
Na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP se je sodišče prve stopnje odločilo, da postopka ne bo prekinilo, k čemur ga navedeno določilo tudi ne obvezuje.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje, če pri odločanju ne bo uporabilo Tarife 98, temveč bo samo določalo primerno tarifo, postopek prekiniti in pred Ustavnim sodiščem sprožiti postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb ZKUASP v delu, ki se nanašajo na določitev primerne tarife. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUstS sodišče namreč prekine postopek in sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, če meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče prve stopnje se bo o teh navedbah toženke lahko opredelilo v končni odločbi.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - tek zamudnih obresti
Zamude v tem primeru ni vzpostavilo šele obvestilo tožeče stranke toženki, da kreditojemalec obveznosti ni izpolnil, ampak je do zamude prišlo na podlagi poteka roka za vračilo kredita.
Na obveznost toženke kot solidarne porokinje ne vpliva njena morebitna nevednost o neizpolnitvi obveznosti s strani glavnega dolžnika.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Za dokazovanje katerih trditev (dejstev) bo določen dokaz predlagala, je povsem (zgolj) v domeni pravdne stranke, pri čemer je sodišče ni dolžno niti ne sme (saj bi s tem poseglo tako v razpravno načelo kot tudi v načelo enakopravnega obravnavanja pravdnih strank) pozivati k morebitnemu širjenju okoliščin, za dokazovanje katerih naj bi se določen dokaz izvedel.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.
Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
ZPP člen 142, 142/4. ZS člen 83, 83/3. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5.
vročanje sodnih pisanj - roki - dan, ko se rok izteče - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - sodne počitnice - iztek roka - prevzem sodnega pisanja - procesni rok - rok za prevzem pošiljke
V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.
Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda
Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
SPZ člen 142, 142/3, 170, 171, 177. ZN člen 42. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 20, 21.
izvršljiv notarski sporazum - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica - zastavna pravica na premičninah - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - listine, ki so podlaga za zahtevani vpis - dokazna ocena
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.