ZPP člen 339, 339/2. OZ člen 14, 39, 82, 82/2, 336, 336/1, 349, 1012. ZOR člen 1087.
določna opredelitev pritožbenih razlogov - pravna narava garancijske izjave - uporaba prava - pristna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožba ne more opredeliti ali je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ali po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP in očitno odločitev prepušča pritožbenemu sodišču.
Pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi smelo opraviti izbiro med morebitno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dolžnost pritožnika pa je, da pritožbena grajanja vsebinsko določno opredeli in glede na to določno pojasni, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila storjena, saj sicer gre za pavšalne pritožbene očitke, do katerih se pritožbeno sodišče ne more opredeliti.
V pravni teoriji ni dvoma, da garancijske zaveze, ki so v vsem podobne bančnim garancijam, smejo izdajati tudi nebančne organizacije in so dejansko v poslovnem življenju že uveljavljene. Bančne garancije niso namreč poseben tip garancijskih obveznosti in predstavljajo pravni institut, ki se kot generični pojem uporablja tudi za razna jamstva tretjih oseb.
Ker ob upoštevanju načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in dejstva, da so bančne garancije generični pojem, ni zadržkov, da smejo garancije z značilnostmi neodvisne garancije izdajati tudi nebančne organizacije, je smela garancijsko izjavo izdati tudi tožena stranka kot gospodarska družba.
Tipična izpolnitev pri garancijah je izpolnitev garanta in ker je tožena stranka garant, potem je treba za presojo spornega razmerja uporabiti slovensko pravo: tožena stranka ima sedež v Republiki Sloveniji.
Pristna listina je listina, kadar resnično izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik.
Ker garancijska izjava po izvedenih dokazih izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik in na podlagi, ki ne vsebuje nobenih sledi naknadnega prirejanja oblike in vsebine, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje da je garancijska izjava pristna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ukinitev službe na ravni tožene stranke, katere vodja je bila tožnica, in prenos nalog te službe na nižjo raven tožene stranke, na posamezne programsko produkcijske enote, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
OZ člen 356, 356/1. ZOR člen 379. ZN člen 4. ZIZ člen 20.
zastaranje terjatve - notarski zapis z učinkom izvršljivosti - zastaralni rok - terjatev, ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ugotovljena s sodno poravnavo - izvršilni naslov - sodna praksa v času veljavnosti ZOR - uporaba zakonske analogije
Za terjatve, ki temeljijo na notarskem zapisu z učinkom izvršljivosti, velja desetletni zastaralni rok iz prvega odstavka 356. člena OZ.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081754
SPZ člen 77. ZEN člen 8. ZPP člen 286. ZNP člen 35, 139.
sodna ureditev meje – elaborat ureditve meje – vročanje elaborata – stroški postopka
Postopek urejanja meje in postopek njenega evidentiranja v zemljiškem katastru sta ločena. Prvi je v pristojnosti sodišča, drugi v pristojnosti geodetske uprave. Ustreznost elaborata, ki je podlaga za prenos sprememb v kataster, bo preverila geodetska uprava v upravnem postopku. V tem – upravnem postopku – se bo tožnik lahko seznanil z elaboratom in preveril njegovo vsebino, geodetska uprava pa bo imela možnost od sodišča zahtevati tak elaborat, da bo omogočal evidentiranje sodno urejene meje v zemljiškem katastru. Elaborat ni podlaga za odločitev o poteku sporne meje, ampak tehnični dokument, ki omogoča prenos novo urejene meje (spremembe) v kataster. Sodišče prve stopnje, ki elaborata udeležencem postopka ni vročalo, ni kršilo procesnih pravil, saj na njegovi podlagi ni odločalo.
ZJU člen 94, 149, 149/1, 149/1-3.. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 179, 179/1.
premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenec - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu
Po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU se zaradi delovnih potreb javni uslužbenec premesti na delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Čeprav so zgolj delovne potrebe dopustna podlaga premestitve, v tovrstnih sporih ni relevantna presoja o tem, ali se je premestitev pokazala kot smotrna ali ne. Ključne so okoliščine v času premestitve, ne pa kasnejše spremembe delovnega procesa, ki so privedle do premestitve tožnice nazaj k toženi stranki, zaradi česar pa izpodbijana premestitev ni bila nedopustna oziroma nezakonita.
Ni nujno, da je podlaga za odškodninsko obveznost le trpinčenje, ki traja daljše obdobje. V skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDR je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Bistveno je, da se takšno ravnanje oziroma vedenje ponavlja, saj na primer pri enkratnem žaljivem oziroma očitno negativnem ravnanju o trpinčenju (kot ga je opredeljeval četrti odstavek 6.a člena ZDR) ni mogoče govoriti. Po prvem odstavku 45. člena ZDR je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pravna zmota - zavest o protipravnosti
Sicer drži, da je mladoletnik na vprašanje zagovornika povedal, da ni vedel, da je pošiljanje takih fotografij kaznivo dejanje oz. da je to protizakonito, ter da tega v nasprotnem primeru ne bi storil, vendar pa za obstoj krivde zadošča že potencialna zavest o protipravnosti (izogibna pravna zmota), pri čemer gre za vrednostno sodbo o tem, ali je bil storilec dovolj skrben pri seznanjanju s pravnimi predpisi. Za upravičen razlog ne gre, če bi se storilec s pravnimi pravili lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju. Mladoletnik je brez dvoma vedel, da mladoletni oškodovanki povzroča škodo, zaradi česar je imel ustrezno vzpodbudo za razmišljanje o protipravnosti svojega ravnanja ter vso možnost seznanitve s pravnimi pravili, pa temu vprašanju ni posvečal pozornost.
zapuščinsko sodišče – poizvedbe o denarnih sredstvih – dodatni sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju – dedni dogovor
Z dednim dogovorom urejeno razmerje med dediči (sklenitelji) ni predmet odločanja sodišča oz. ni rezultat sodne odločitve. Ker je dedni dogovor v sklepu o dedovanju le povzet, je pritožničin predlog, da sodišče poseže v vsebino dednega dogovora (ga spremeni), nesprejemljiv. Dedni dogovor je izpodbojen s tožbo; pod enakimi pogoji in z razlogi, ki veljajo za pogodbe.
solastnina – oddaja stvari v solastnini tretjim – solastnikovo nasprotovanje oddaji solastne stvari tretjim – neuporaba solastnine s strani solastnikov – posel rednega upravljanja
Glede na veljavno zakonsko ureditev ni pravne podlage, da bi sodišče lahko štelo oddajo solastne stvari v najem tretjim, kot posel rednega upravljanja, zato imata udeleženki kot solastnici upravičenja iz 66. člena SPZ, lahko pa tudi predlagata delitev stvari (70. člen SPZ).
delni umik tožbe - vračunavanje plačil - vračunavanje obresti in stroškov - nezakonito izdan sklep o ustavitvi postopka
Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo za glavnico v višini 67.729,07 EUR in za znesek zakonskih zamudnih obresti od zneska 97.095,98 EUR od 5. 5. 2016 do 5. 1. 2017, so utemeljene. Tožeča stranka je v vlogi z dne 9. 1. 2017, s katero je tožbo delno umaknila, izrecno navedla, da tožbo umika upoštevaje pravila o vračunavanju že nateklih zamudnih obresti po 288. členu OZ. Pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka v delu, ki presega izjavo tožeče stranke o umiku tožbe glede na navedeno niso podani (tretji odstavek 188. člena ZPP).
Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je prvotoženka le ustanovitelj drugotoženke in da prvotoženka ni bila delodajalec tožnika po pogodbi o zaposlitvi. Prvotoženka tudi ni zavarovalnica. Zato delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje zoper prvotoženko.
V konkretnem primeru, ko se v sporu obravnava odškodninska odgovornost za škodo, ki se je pripetila pri drugotoženki, bi v primeru spregleda pravne osebnosti bila podana tudi solidarna odgovornost prvotoženke. V nobenem primeru pa za spore, ki so nastali med delavcem in delodajalcem, ob sklicevanju na spregled pravne osebnosti, zoper družbenika delovno sodišče ni pristojno, kljub temu da so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
Če navidezna pogodba med strankama ne velja, velja druga pogodba, če jo navidezna pogodba prikriva in so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
Za navidezno pogodbo je relevantna presoja obstoja soglasja subjektov zatrjevane navideznosti obravnavanega posla.
Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo .
Ravno ugotovitev sodišča v izpodbijani sodbi, da je A. A. sodeloval kot vlagatelj, ki bi bil (v primeru uspešno izpeljanega posla) deležen povrnitve vloženih sredstev in tudi nagrade za to, da je bil investitor denarja, ga opredeljuje kot člana (enega izmed) predmetne družbene pogodbe, ki je s svojim vložkom, skupaj z ostalimi družbeniki, želel doseči skupni namen, tj. izpeljavo dogovorjenega posla.
Ker predlagateljica ni navedla nobenega relevantnega razloga, da bi ji vpogled v spis lahko kakorkoli koristil pri uveljavljanju njene predkupne pravice na podlagi določb ZKZ za nakup spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje njen predlog za pregled pravdnega spisa utemeljeno zavrnilo.
Na podlagi zdravstvenega stanja in izkazane dokumentacije za relevantno obdobje, ne invalidska komisija druge stopnje in ne izvedenski organ pri tožniku nista mogla ugotoviti popolne nezmožnosti za delo. Ker se novejši izvidi, v kolikor bo tožnik opravil dodatne preiskave, lahko upoštevajo le pri priznavanju pravic v novem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00002536
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 15, 15/3, 15/4, 49, 49/2, 153. ZJS člen 2, 2/4, 6, 6/1, 10. - člen 1, 6, 7, 7/2, 35, 45. OZ člen 86, 86/1, 88. ZŠtip-1 člen 58, 58/1, 58/7, 58/7-2.
pogodba o štipendiranju - vračilo prejete štipendije - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - zaposlitev pri tujem delodajalcu - zaposlitev v Republiki Sloveniji - aktivni iskalec zaposlitve - pravo evropske skupnosti - prosto gibanje delavcev - javna ustanova ad futura - pravna oseba javnega prava - javni sklad - upravna pogodba - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic - rok za izpolnitev pogodbe - primernost roka - ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - načelo afirmacije pogodb
Po uveljavljenem stališču Sodišča Evropske unije pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Tožnik ni oseba zasebnega prava, ampak oseba javnega prava. Enako velja za njegovo predhodnico javno ustanovo Ad futura. Javna ustanova Ad futura je bila ustanovljena na podlagi Zakona o javnih skladih. ZJS je javni sklad opredelil kot pravno osebo javnega prava za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa. Ustanoviteljica Ad future je Republika Slovenija. Nadzor nad njenim delom in poslovanjem opravlja pristojni minister. Navedene značilnosti ji dajejo položaj organa, ki je neposredno zavezan k spoštovanju prava Skupnosti.
Od spoštovanja prava Skupnosti tožnika ne odvezuje niti dejstvo, da je sporna obveznost sestavni del pogodbe, sklenjene s tožencem. O pravici do štipendije je tožnik odločil z odločbo, izdano na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji odločbe sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega pogodbenega dogovarjanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, določeni s strani tožnika (bodisi iz pogojev javnega razpisa bodisi iz splošnih pogojev poslovanja). Ne gre torej za pogodbo civilnega prava, katere najpomembnejša značilnost je oblikovanje pogodbenega dogovora prek dogovarjanj in usklajevanj pogodbenih strank. Obravnavani pogodbi sta ne le glede na pogodbeno stranko, ampak tudi po svoji vsebini upravni pogodbi. Javni sklad kot pravna oseba javnega prava je z njeno sklenitvijo izvrševal upravno nalogo v javnem interesu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tridesetdnevni rok prekratek, da bi štipendistu nudil razumno možnost, da bi ob skrbnem prizadevanju (sploh v tako majhnem okolju, kot je Republika Slovenija) našel zaposlitev. Tako kratek čas ne omogoča niti izvedbe običajnega postopka od razpisa delovnega mesta do odločitve o izbiri oziroma do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega delovnih mest ni na pretek. Taka časovna omejitev izpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja zato nesprejemljivo težko breme za štipendista.
starostna pokojnina - zavrženje tožbe - nova zahteva
Novo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je tožnik vložil že 12. 2. 2016, torej še pred izdajo drugostopenjske odločbe z dne 16. 3. 2016, ob odločanju toženca o tej ponovni zahtevi pa je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno zavrnjena. Zahteva se na podlagi 1. točke 4. odstavka 129. člena ZUP zavrže tako v primeru, ko se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, kot če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje ni spremenilo. To pa pomeni, da pogoji za ponovno vsebinsko odločanje o sorazmernem delu starostne pokojnine na podlagi zahteve z dne 12. 2. 2016 niso izpolnjeni in je bila ponovna zahteva zakonito zavržena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00000151
URS člen 34, 35. OZ člen 131. ZKP člen 100, 100/1, 101, 102.
javnopravna obveznost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - povzročitelj zatrjevane škode - pravdni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - neuspešna izvršba - pravica do povračila škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - varstvo osebnostnih pravic
Tožnik je poznal storilca domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije in je lahko uveljavljal civilnopravno varstvo svojih pravic. Zoper B. B. je (že od leta 2009) razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Zaradi opustitve preiskave domnevnega kaznivega dejanja ni bil kršen postopkovni vidik človekovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - ravnanje v nasprotju s prejšnjimi dejanji - slamnati direktor
Ker je tako Pogodbo o revolving kreditu, kot tudi izvršnice podpisal I. R. kot zakoniti zastopnik dolžnika, ki je sedaj zakoniti zastopnik upnika (torej ista oseba), se upnik ne more uspešno sklicevati na verjetnost obstoja nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve.
Tudi če je bil I. R. samo “slamnati direktor” in je izvrševal navodila g. B., to pomeni le, da sta z g. B. ravnala kot “skupni poslovodji”. Vsak poslovodja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe, sicer je lahko odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog. Kot direktor dolžnika je I. R. zato moral biti še toliko bolj prepričan, da ravna v dobro dolžnika s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Sedaj, ko I. R. ni več direktor dolžnika, temveč je edini družbenik in poslovodja upnika, pa očita dolžniku tista ravnanja, ki so bila dejansko njegova. S tem ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi dejanji (venire contra factum proprium). To pomeni, da tudi če bi sodišče prve stopnje verjelo upniku, da I. R. ni bil pravi zakoniti zastopnik dolžnika, to ne bi spremenilo njegove odločitve. Sodišču prve stopnje zato o tem ni bilo treba posebej izvajati dokazov z vpogledom v predložene listine.
ZUstS člen 44.. ZDR-1 člen 74, 74/2, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/2, 91/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravnina
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito.
Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
ZVEtL člen 3, 4, 6, 9, 16. ZNP člen 13. ZPP člen 190.
vzpostavitev etažne lastnine - odtujitev posameznega dela stavbe tekom postopka etažiranja - uporaba ZPP - predlog v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - opisana zahteva - pravni naslov - pridobitelj posameznega dela stavbe - površina dela stavbe - uporaba dela stavbe
V postopkih po ZVEtL ni mogoče uporabiti drugega odstavka 190. člena ZPP. Pridobitelji posameznih delov stavbe tako s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delih stavbe, kot so bile kupljene. V postopku po ZVEtL drugačnega obsega, kot ga izkazuje pravni naslov za pridobitev posmeznega dela stavbe, ni mogoče pridobiti.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic
20. 1. 2017 je bil zadnji dan, ko bi sodišče prve stopnje lahko pogojno obsodbo preklicalo. Drugi odstavek 62. člena KZ-1 namreč določa, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 je postala pravnomočna isti dan. Določena preizkusna doba dveh let je tako iztekla 20. 1. 2016, ko bi sodišče še lahko preklicalo pogojno obsodbo. Dodatni enoletni rok, ko bi sodišče lahko najpozneje preklicalo pogojno obsodbo, pa je bil 20. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).