OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00002536
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 15, 15/3, 15/4, 49, 49/2, 153. ZJS člen 2, 2/4, 6, 6/1, 10. - člen 1, 6, 7, 7/2, 35, 45. OZ člen 86, 86/1, 88. ZŠtip-1 člen 58, 58/1, 58/7, 58/7-2.
pogodba o štipendiranju - vračilo prejete štipendije - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - zaposlitev pri tujem delodajalcu - zaposlitev v Republiki Sloveniji - aktivni iskalec zaposlitve - pravo evropske skupnosti - prosto gibanje delavcev - javna ustanova ad futura - pravna oseba javnega prava - javni sklad - upravna pogodba - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic - rok za izpolnitev pogodbe - primernost roka - ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - načelo afirmacije pogodb
Po uveljavljenem stališču Sodišča Evropske unije pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Tožnik ni oseba zasebnega prava, ampak oseba javnega prava. Enako velja za njegovo predhodnico javno ustanovo Ad futura. Javna ustanova Ad futura je bila ustanovljena na podlagi Zakona o javnih skladih. ZJS je javni sklad opredelil kot pravno osebo javnega prava za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa. Ustanoviteljica Ad future je Republika Slovenija. Nadzor nad njenim delom in poslovanjem opravlja pristojni minister. Navedene značilnosti ji dajejo položaj organa, ki je neposredno zavezan k spoštovanju prava Skupnosti.
Od spoštovanja prava Skupnosti tožnika ne odvezuje niti dejstvo, da je sporna obveznost sestavni del pogodbe, sklenjene s tožencem. O pravici do štipendije je tožnik odločil z odločbo, izdano na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji odločbe sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega pogodbenega dogovarjanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, določeni s strani tožnika (bodisi iz pogojev javnega razpisa bodisi iz splošnih pogojev poslovanja). Ne gre torej za pogodbo civilnega prava, katere najpomembnejša značilnost je oblikovanje pogodbenega dogovora prek dogovarjanj in usklajevanj pogodbenih strank. Obravnavani pogodbi sta ne le glede na pogodbeno stranko, ampak tudi po svoji vsebini upravni pogodbi. Javni sklad kot pravna oseba javnega prava je z njeno sklenitvijo izvrševal upravno nalogo v javnem interesu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tridesetdnevni rok prekratek, da bi štipendistu nudil razumno možnost, da bi ob skrbnem prizadevanju (sploh v tako majhnem okolju, kot je Republika Slovenija) našel zaposlitev. Tako kratek čas ne omogoča niti izvedbe običajnega postopka od razpisa delovnega mesta do odločitve o izbiri oziroma do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega delovnih mest ni na pretek. Taka časovna omejitev izpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja zato nesprejemljivo težko breme za štipendista.
starostna pokojnina - zavrženje tožbe - nova zahteva
Novo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je tožnik vložil že 12. 2. 2016, torej še pred izdajo drugostopenjske odločbe z dne 16. 3. 2016, ob odločanju toženca o tej ponovni zahtevi pa je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno zavrnjena. Zahteva se na podlagi 1. točke 4. odstavka 129. člena ZUP zavrže tako v primeru, ko se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, kot če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje ni spremenilo. To pa pomeni, da pogoji za ponovno vsebinsko odločanje o sorazmernem delu starostne pokojnine na podlagi zahteve z dne 12. 2. 2016 niso izpolnjeni in je bila ponovna zahteva zakonito zavržena.
Tožnica je v konkretnem primeru predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe s plačilom neto nadomestila in obračunom in plačilom davkov in prispevkov, kar vsebinsko predstavlja prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 zavzelo stališče, da je pri odločanju o ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredbah potrebno pristopati restriktivno. Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno, saj je tožnica zahtevala tudi plačilo davkov in prispevkov, pri čemer gre za plačilo ustreznim institucijam, tega pa tožena stranka ob neuspehu tožnice v pravdi ne bi uspela izterjati od tožnice.
odlog plačila sodne takse - pravna oseba - čas odloga plačila - izjemne okoliščine - daljši čas - smiselna uporaba določb za pravne osebe - premoženje za plačilo sodne takse - terjatev za neplačano najemnino - vtoževana terjatev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da edino premoženje tožeče stranke, ki ga ima tožeča stranka za razpolago za plačilo sodne takse, predstavlja terjatev za neplačano najemnino, ki jo tožeča stranka vtožuje od tožene stranke v tem postopku. Pravilne so pritožbene navedbe, da so v obravnavanem primeru zato podane izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka tega postopka in je odločitev prve stopnje materialnopravno zmotna. Ker predstavlja terjatev tožene stranke, ki jo tožeča stranka vtožuje v tem postopku njeno edino premoženje, je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka predmetnega postopka utemeljen.
ZUstS člen 44.. ZDR-1 člen 74, 74/2, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/2, 91/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravnina
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito.
Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
V njej je namreč pojasnilo, s tem pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, da je obdolženka imela utemeljen razlog verjeti, da je zasebni tožilec P. Š. poškodoval leseno uto in odžagal del lestve, kot je navedeno v njeni pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 2015, podani v nepravdnem postopku, torej je ugotovilo okoliščino, ki izključuje protipravnost, izločitev protipravnosti pa pomeni, da dejanje, za katero je obdolženec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP).
Tožnik (vojak) je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije. Tožena stranka tožniku ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil upravičen na podlagi 156. člena ZDR oziroma ZDR-1 ter 97.f člena ZObr. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/2, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - minimalni mesečni dohodek - neodplačen prenos lastninske pravice
Tožnica je v času vložitve vloge, poleg preživnine v mesečni višini 240,00 EUR, razpolagala še z delom kupnine iz naslova prodaje stanovanja, ki je višji od treh minimalnih dohodkov, to je od zneska 866,43 EUR in tudi od 2.500,00 EUR. Zato ni bila upravičena do denarne socialne pomoči.
Obstaja tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči, saj je tožnica v mesecu septembru 2015 neodplačno prenesla svoj lastniški delež, in sicer je polovico hiše podarila sinu, stanovanje pa je podarila hčerki. Zato je podan krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.
varstvo osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti – pravica do pietete – pieteta – spomin na žrtve vojne – odstranitev imena in priimka iz spominskega obeležja
V koliziji pravice tožene stranke do svobode izražanja in pravice tožnikov do pietete je pravno varstvo nudeno slednji. Tožena stranka, ki sicer ima pravico obeleževati spomin na žrtve vojne, je omejena z zahtevo tožnikov, ki ji je bila posredovana pred postavitvijo spomenika, da se spomin na njunega strica ne obeležuje kot spomin na žrtev komunističnega nasilja in skupaj z domobranskimi žrtvami spopada na ... Pri odločitvi, ali bo obravnavani spomenik obeleževal spomin na svojca tožnikov, je treba upoštevati zahtevo tožnikov, ki sta krvna sorodnika pokojnega; osebno sta ga poznala, prav tako njegove življenjske nazore in delo ter bila za časa njegovega življenja z njim povezana in nanj čustveno navezana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Glede na to, da je za utemeljenost pisnega opozorila, ki ga je tožena stranka izdala tožnici v zvezi z zatrjevano kršitvijo neporabe (dela) kupljenih živil za gojence v stanovanjski skupnosti, odločilno, kdo je bil prisoten v stanovanjski skupini dne 24. 4. 2015 v času od ure njihovega nakupa do ure zaprtja hiše oziroma stanovanjske skupine, bo v novem sojenju sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče. Ugotoviti bo moralo, ali so bile te priče v tem času prisotne v stanovanjski skupini in če so bile, ali so v tem času porabile manjkajoča živila oziroma, ali so bila ta dana kateri od njih za večerjo za ta dan ali za na pot prihodnji dan. Potem ko bo izvedlo te, in po potrebi tudi druge dokaze, bo sodišče prve stopnje v sodbi moralo navesti razlog za neizvedbo tistih dokazov, ki jih ne bo izvedlo, ter se opredeliti do vseh pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugotovitvami o obstoju ali neobstoju kršitev iz pisnega opozorila in iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakonske določbe
Ker temelji sklep sodišča prve stopnje na tretjem odstavku 61. člena ZP-1, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ga je višje sodišče po uradni dolžnosti spremenilo z odločitvijo, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže.
izterjava obveznosti – spor majhne vrednosti – pripoznava dolga – nesklepčna tožba – neprerekana dejstva – priznanje dejstev
Toženec je imel v odgovoru na tožbo pravico navesti, da se upira temelju obveznosti, čeprav tega v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni storil. Logika tožnice, češ da ni bila dolžna pojasnjevati temelja, ker ta ni bil sporen, ne vzdrži. Dolžna je bila pojasniti svojo terjatev, saj toženec v ugovoru na sklep o izvršbi ničesar ni izrecno priznal. Glede na to, da je navedb tožnice v tisti fazi postopka še ni bilo in jih tedaj ni mogel niti poznati, pravilo, po katerem se izrecno neprerekana dejstva štejejo za priznana, še ni moglo učinkovati.
Ni ugotovljeno, da bi pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije oziroma, da bi spremembe v zdravstvenem stanju bile takšne, da bi pri tožnici zmanjšale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082779
ZM člen 16, 16/2.
menična poroštvena zaveza - bianco menica - bianco menična izjava - izdaja menice - namen izdaje menice - pooblastitev za izpolnitev menice - meničnopravni učinek - status menice - bistvene sestavine - prava menica - menični porok - odgovornost poroka
Med strankama je sporno, ali sta bili predmetni bianco menici in menični izjavi dani za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013, oziroma ali toženec za obveznosti iz predložene izpolnjene (bianco) menice odgovarja kot menični porok, ali je torej s podpisom menice prevzel obveznost, ki ni opredeljena v pooblastilih za izpolnitev in vnovčenje menice in kot taka po trditvah toženca naj ne bi bila nikoli dogovorjena.
Bianco menice Zakon o menici (ali drug zakon) ne ureja. Posredno se nanjo nanaša določba drugega odstavka 16. člena, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh bistvenih sestavin in dovoljuje, da jih v blanket lahko vpiše upnik oziroma imetnik menice na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev. Šele z izpolnitvijo v skladu s pooblastilom za izpolnitev postane bianco menica prava menica, kot to ureja ZM. Čeprav pridobi s tem status menice in ima meničnopravne učinke, ne gre prezreti, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in ki izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja imetnika menice in podpisnika.
stiki otrok s staršem - odklanjanje stikov - prisilno izvrševanje stikov
Otrok, ki je dosegel 15 let starosti in je pred sodiščem podal izjavo, da odklanja stike z očetom, se ne sme s prisilnimi sredstvi siliti v stike, katere odklanja.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v čast in dobro ime - nedopusten poseg v čast in dobro ime - presoja žaljivosti - namen zaničevanja - presežena meja sprejemljive kritike - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin
Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Izraz gnili človeški izmeček je v izpodbijani sodbi pravilno ocenjen kot tak. Ni mogoče reči, da je toženec z uporabo izraza, ki odvzema osebi vrednost, ki ji gre kot človeku, še ostal v mejah kritike tožnikovega ravnanja. Žaljivka je bila naslovljena na tožnika kot osebo.
prekluzija – navajanje novih dejstev po prvem naroku – opravičljive okoliščine - krivdno ravnanje stranke pri navajanju novih dejstev – nova dejstva po izdelavi izvedenskega mnenja – izvedensko mnenje
Sistem prekluzije je vgrajen v pravdni postopek zaradi učinkovitega sodnega varstva, da se preprečijo zlorabe pravic, ki jih imajo pravdne stranke po ZPP, predvsem pa, da se zagotovi racionalizacija in pospešitev postopka.
V konkretnem primeru je toženec šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano po prvem naroku, ugotovil in zatrjeval, da je neprimerno pritrjena zaščitna mreža na avtocesti lahko (so)vzrok za škodni dogodek, sodišče pa tega dejstev pri odločitvi ni upoštevalo, ker je štelo, da je toženec navedbe glede tega dejstva dal prepozno (prekluzija), ker bi lahko že pred prvim narokom predvidel obstoj tega dejstva. Takšno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo ter v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je sistem prekluzij vključen v pravdni postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Upad prihodka in tudi upad dela je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje predstavljal razlog za ukinitev enega delovnega mesta.
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da sodišče ne more presojati ekonomske upravičenosti oziroma utemeljenosti reorganizacije, temveč lahko presoja le, ali je poslovni izid oz. razlog bil fiktiven oz. ukinitev enega delovnega mesta.