CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085199
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 74/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 3, 3/1. Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.
spor o pristojnosti – evropski plačilni nalog – stvarna pristojnost – nacionalno pravo – gospodarski spor – podjetnik
Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081758
ZZZDR člen 4. OZ člen 142. ZPP člen 315.
odgovornost staršev – skrb za otrokov uspešen osebnostni razvoj – agresija do učencev – napadalno ravnanje do sovrstnikov
Toženca sta bila popustljiva do A.-jevega ravnanja, njuni ustreznejši vzgojni ukrepi pa so izostali, čeprav sta videla, da zgolj pogovori z A. ne zadoščajo za odpravo njegovih težav (konfliktno, agresivno in napadalno ravnanje do učencev, pa tudi do učiteljev z verbalnimi in fizičnimi izpadi). Kljub poznavanju A.-jevih vedenjskih izpadov toženca nista storila vsega potrebnega v okviru svoje starševske dolžnosti, da poskrbita za A.-jev uspešen osebnostni razvoj (4. člen ZZZDR), saj nista že pred obravnavanim škodnim dogodkom poiskala ustrezne strokovne pomoči za A. (to sta storila šele po tem dogodku).
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dopustitev in opustitev - kršitev obveznosti - bodoča kršitev - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja
V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.
Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023507
URS člen 22. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sklep o ustavitvi postopka - pomembnejši procesni sklep - pravica do izjave - nedopusten pomik pravice do izjave v pritožbeni postopek - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti sodne odločbe - nedopustno posplošeno sklicevanje na podatke v spisu
V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa. Ustavitev pomeni prenehanje procesnega razmerja med strankama izvršilnega postopka in s tem končno odločitev v postopku. Tako je bistveno, da se lahko o tem - za stranki bistvenem vprašanju, izjasnita, še preden sprejme sodišče svojo odločitev.
VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080261
OZ člen 626, 626/1, 635, 635/1, 635/2, 641, 642. ZVPot člen 37a, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
podjemna pogodba – obveznost izvršiti delo – obveznost prevzeti delo – določitev plačila in izplačilo – stvarne napake – grajanje napak – prekluzivni rok – dogovor o odpravi napak
Tožnica uveljavlja pravico do plačila za opravljeno storitev na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred začetkom gradnje terase, ne upošteva pa novega pogodbenega dogovora, ki je bil sklenjen po gradnji terase, ki je na novo določil pravice in obveznosti pravdnih strank, tudi glede roka plačila za opravljeno storitev. Zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen, ob tem, da je bilo ugotovljeno, da tožnica tudi ni izpolnila obveznosti iz nove pogodbe in še ni odpravila napak na terasi, zato tudi (še) nima pravice zahtevati plačila za opravljeno storitev.
stečajni postopek nad pravno osebo – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – oklic – rok za prijavo terjatve – zavrženje prepozne prijave
Za prijavo terjatev, ki so mu zoper dolžnika nastale do začetka stečajnega postopka, je imel enako kot ostali upniki s sedežem v Republiki Sloveniji rok treh mesecev, šteto od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka. Ker je upnik navedeni rok zamudil, je imelo sodišče podlago, da zavrže njegovo prijavo, v določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – vrnitev v naravi – gozd – stroški upravljanja zavezanca – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Realni položaj denacionalizacijskega zavezanca s hipotetičnim položajem upravičenca glede določanja višine nadomestila pravzaprav nima dosti skupnega, le izhodišče (uporaba taiste nepremičnine) jima je skupno. Samodejna preslikava v smislu „enake dohodke in stroške, kot jih je imel zavezanec, bi imel tudi upravičenec“ je materialnopravno zgrešena. Res pa mora zavezanec opredeliti stroške, ki jih je imel z upravljanjem, kar omogoča sodišču, da preveri, ali bi taiste stroške (in v kakšni višini) imel tudi upravičenec, če bi upravljal s taisto nepremičnino v istem časovnem obdobju, in da ugotovi njegovo neto korist.
Položaj tožnikov v obravnavni zadevi tudi ni povsem hipotetičen in tudi ne povsem neodvisen od realnega položaja, v katerem je z nepremičninami gospodarila tožena stranka. Njen položaj je bil ustrezno (in realno) upoštevan tako, da so tožniki predpostavili (in sodišče jim je sledilo), da bi gospodarili v enakem obsegu, kot je gospodarila tožena stranka – tj. da bi posekali enako količino lesa v enakem obdobju. Povedano drugače: hipoteza o gospodarjenju tožnikov je znotraj realnega okvirja, v katerem je gospodarila tožena stranka. Metoda izračuna koristi tega gospodarjenja (tj. koristi od posekanega lesa) pa je odvisna od okoliščin na strani upravičencev in pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta, ki jo je izbralo sodišče prve stopnje, povsem primerna in ustrezna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080286
URS člen 26. OZ člen 131. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravno ravnanje lokalne skupnosti – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveze med (morebitnim protipravnim) ravnanjem toženke v postopku odmere komunalnega prispevka in zatrjevano škodo je pretrgana zaradi ravnanja Upravne enote. Slednja je namreč postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekinila do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere komunalnega prispevka, kljub temu da ta glede na določilo 9. odstavka 79. člena ZPNačrt ni pogoj za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Ker gre pri sporni pogodbi po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna, so brez pomena pritožbeni očitki, da se pogodba ni izpolnjevala ali vsaj ne dovolj dolgo, ker sta starša pravdnih strank kmalu po njeni sklenitvi umrla.
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
Ker unovčenje premoženja samo po sebi ne more predstavljati nevarnosti za upnika, bi tožeča stranka morala predlagati tako vrsto zavarovanja, ki bi preprečala zaključek likvidacije.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
ZIZ člen 270. SPZ člen 146, 146/1. ZZK-1 člen 91, 91/5.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – maksimalna hipoteka – subjektivna nevarnost
Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne.
Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2, 78, 78/2, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13. ZZD člen 268, 268/1.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - oznaka denacionalizacijskega zavezanca v odločbi o denacionalizaciji - načelo prirejenosti postopkov - aktivna legitimacija dedičev pokojnega denacionalizacijskega upravičenca - pravica uporabe v družbeni lastnini
V skladu drugim odstavkom 78. člena ZDen zapuščina pokojnega denacionalizacijskega upravičenca preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, zato je najkasneje ob pravnomočnosti le - te na dediče denacionalizacijskega upravičenca prešel tudi premoženjski zahtevek po določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe v smeri, da z dodatnim sklepom o dedovanju ni zajeta tudi terjatev, ki je predmet tega postopka, neutemeljene.
Prav tako je sodna praksa izoblikovala stališče, da zahtevek po 72. členu ZDen ni zahtevek glede katerega bi dediči, kot člani skupnosti dedičev, morali nastopati skupaj. Podlaga tožbe je namreč prikrajšanost upravičenca do denacionalizacije oziroma njegovih dedičev, ker premoženja v času od uveljavitve ZDen do izdaje odločbe o denacionalizaciji niso mogli uporabljati oziroma ga upravljati in z njim razpolagati. Niti splošna obligacijska določila, niti 72. člen ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 72. členu ZDen uveljavijo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oziroma z njim razpolagati, se je namreč odrazila v sferi vsakega od dedičev in zato vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev in je zato vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
ZDen sicer res ni določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, vendar je rešitev tega vprašanja v sodni praksi jasna. Vrhovno sodišče RS je namreč zavzelo enotno stališče, da je pasivno legitimiran za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja denacionalizacijski zavezanec. Glede tega, kdo je denacionalizacijski zavezanec, pa je pravdno sodišče vezano na izrek denacionalizacijske odločbe.
Če je izrek denacionalizacijske odločbe v nasprotju z dejanskim stanjem, bi morala toženka to napako odpraviti s pravnimi sredstvi v denacionalizacijskem postopku in tovrstnih ugovor ne more uveljavljati v predmetni pravdi. Upravna odločba je namreč izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, je zato mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti, ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). Navedeno je izraz načela prirejenosti postopkov, v skladu s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti.
Za odločitev v zadevi ni bistveno, da navedena odločba z dne 1. 8. 1963 ni bila zemljiškoknjižno izvedena, saj vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZDen pravico uporabe na spornih nepremičninah.
Vrhovno sodišče RS je namreč že večkrat pojasnilo, da ZDen v drugem odstavku 72. člena sicer res določa, da se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, vendar razlaga te zakonske določbe po načelu a contrario pripelje do jasnega zaključka, da se tovrstni zahtevki denacionaliziranih upravičencev priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve denacionaliziranega premoženja.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.