pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – zavrženje tožbe – končni uspeh v pravdi
Za sodišče pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo, morda na strani tožene stranke. Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen le končni uspeh v pravdi.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081785
ZZZDR člen 123, 129. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 413.
preživnina – osemletna deklica – otroški dodatek – tek zakonskih zamudnih obresti – čas izdaje sodbe – stroški postopka
Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – za redno rabo potrebna zveza z javno cesto – obstoječ priključek za javno cesto – stroški postopka
Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.
V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pogoji za nepravo priposestvovanje - 20 letno skladiščenje lesa in vožnja s traktorjem po sporni parceli - računanje priposestvovalne dobe - izvrševanje služnosti - dokazna ocena - verodostojnost prič in strank - tehtanje in ocena izpovedi
Neenotnost izpovedb je sodišče prve stopnje vodila k zaključku, da sta tožnika res nekajkrat pripeljala les na sporno parcelo in ga tam zložila, nista pa uspela dokazati, da bi les skladiščila vsako leto, pa tudi ne skladiščenja po letu 2007, ko sta bila po pooblaščencu toženke pozvana na odstranitev lesa.
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 5, 5/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 196, 196/2, 197.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik, ki ga obdolženec razume - sodelovanje v postopku
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju konvencija), ki določa, da je treba pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti v enega od jezikov države članice, na ozemlju katere je naslovnik, kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena. V kolikor gre za tujega državljana, ki tudi živi in dela na ozemlju druge države, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno domnevati, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek oziroma v katerem so pisanja sestavljena. Če pa se izkaže, da je storilec z uradnimi osebami na kraju storitve prekrška ob uporabi slovenskega jezika, ki je uradni jezik postopka o prekršku v Republiki Sloveniji, sodeloval v postopku o prekršku, pa bi bilo mogoče domnevati, da storilec razume slovenski jezik oziroma ne bi bilo razloga za domnevo, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek. Le v takšnem primeru bi lahko štelo, da se kljub vročitvi odločbe o prekršku brez prevoda v jezik, ki ga storilec razume, zagotovljene pravice do poštenega postopka.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006793
KZ-1 člen 40, 260, 260/1. ZKP člen 540, 542, 542/1, 542/1-1. OZ člen 148, 168, 179. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5, 27-6, 127. ZPP člen 2. URS člen 26.
odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - odškodnina - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - odmera odškodnine v bruto znesku - davek od odškodnine
Zakon o kazenskem postopku ureja le temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora, za odmero odškodnine (po posamičnih oblikah) pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, torej Obligacijski zakonik. Glede odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je sicer v vzročni zvezi s priporom, je zato treba 1. točko 27. člena Zakona o dohodnini navezati na 5. točko 27. člena, ki načeloma izključi vse odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, torej tudi tiste, ki so povezane z odškodninami, ki so v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
Ko je pritožbeno sodišče preizkušalo zaključke sodišča prve stopnje v oprostilnem delu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga ob njegovi vložitvi ni ugotovilo, da dejanje, kot je opisano, in se obdolžencu očita, ni kaznivo dejanje, ker opis v obtožnem predlogu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot je povzet tudi v izrek sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ampak je to ugotovilo šele potem, ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z orodjem, ki bi naj bilo last oškodovanca, in sicer z zaslišanjem obdolženca, oškodovanca in prič ter v smeri, ali obdolženec resnično noče oškodovancu vrniti različnega ključavničarskega orodja (po spisku orodja), ali je orodje last oškodovanca M.V.; ali je bilo obdolžencu dano na posojo; kot tudi za kakšno orodje gre; v kakšnem stanju je to orodje, kot tudi v manjšem obsegu o njegovi vrednosti. Po tako opravljenem dokaznem postopku pa sodišče prve stopnje izvedenih dokazov v tej smeri ni ocenilo in se do kaznivosti za to dejanje ni opredelilo. Do tega vprašanja bi se po mnenju pritožbenega sodišča lahko opredelilo šele, ko bi se opredelilo do dejanskih vprašanj oziroma dejanskih zaključkov
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000186
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 247.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - nedovoljen dokaz
Sicer ima obramba prav, da CFP ni izvedenska institucija, spregleda pa, da obstoječa sodna praksa tej ustanovi nikoli doslej ni odrekla dokazne vrednosti podanega strokovnega mnenja, ki pa ga mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov skrbno oceniti kot vsak drugi dokaz, saj stranke takemu dokazu lahko oporekajo, zato tak dokaz v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni niti nedovoljen, niti sam po sebi neverodostojen samo iz razloga, ker ga je izdelala ta strokovna institucija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023573
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami - kršitev kazenskega zakona - ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti - zakonski znaki kaznivega dejanja grožnja - pregon kaznivega dejanja na predlog - upravičeni tožilec - sprememba zakonodaje - storitev kaznivega dejanja po spremembi zakonodaje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožba zagovornika neutemeljeno navaja, da se obdolžencu očitano kaznivo dejanje ne more preganjati na javno obtožbo, torej po obtožbi državnega tožilca, s čimer očitno nakazuje na to, da v obravnavani zadevi pregon na javno obtožbo ni dopusten, ampak le na zasebno tožbo. Zagovornik namreč prezre spremembo KZ-1, z dne 20. 10. 2015, po kateri se je tretji odstavek 135. člena KZ-1 spremenil tako, da se pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena začne na predlog, torej ne velja več prejšnji tretji odstavek, po katerem je bil pregon mogoč le na zasebno tožbo. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno dne 30. 3. 2016, torej po navedeni spremembi KZ-1. Zato pritožba zagovornika, ki meni, da ni zahteve upravičenega tožilca, ne more biti uspešna.