Svoje obveznosti delodajalca sta dogovorno izvajala skupno v razmerju do tožnika na kraju škodnega dogodka, zato je njuna odgovornost solidarna za ugotovljeno opustitev dolžnega ravnanja, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v vzročni zvezi s posledično tožnikovo škodo.
materialno pravo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fotografije kot dokaz
Pritožnica zmotno meni, da so fotografije, posnetek ter ključna priča in sodni izvedenec materialno pravo. Navedeno so dokazi, s katerimi se dokazuje zatrjevana dejstva. Zato ni utemeljen očitek, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Če pa s temi navedbami meri na to, da sodišče teh dokazov ni pravilno ocenilo, gre za očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004864
ZPP člen 7, 212. ZM člen 16, 16/2.
bianco menica - menično pooblastilo - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je toženec ponudil trditev, da menice in menične izjave ni podpisal. Zato je bilo na njem dokazno breme, da podpisa na menični izjavi in menici nista njegova.
V konkretnem primeru je bila bianco menica dana v zavarovanje vseh obveznosti podjetja G. d.o.o. Ker se je pooblastilo za izpolnitev menice navezovalo na obveznosti podjetja G. d.o.o., pritožbeni ugovor, da se pooblastilo ni moglo raztezati na obveznost iz kasneje sklenjene pogodbe o izdaji garancije, ni utemeljen.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
tatvina - vrednost ukradenih stvari kot zakonski znak kaznivega dejanja - upoštevanje vrednosti ukradenih stvari pri odmeri kazni
Majhna vrednost ukradenih stvari je zakonski znak kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženec, zakonskega znaka kaznivega dejanja pa pri odmeri kazni ni mogoče še posebej upoštevati.
Z vidika poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno, ali dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, ker ni mogel izpolniti ali ker ni hotel izpolniti, temveč le, ali za neizpolnitev odgovarja. Pojem nemožnosti izpolnitve tako pri razbremenitvi odškodninske odgovornosti ne opravlja nobene funkcije. Dolžnik se lahko razbremeni le, če dokaže nastop nepredvidljivih okoliščin izven svojega področja nadzora.
Tveganje za vlom spada v sfero tveganj tožene stranke, ki je profesionalna oseba, ki takšno dejavnost opravlja na trgu. Kljub ravnanju prve tožnice, da je zmanjšala obseg varovanja in število varnostnikov, se sfere prevzetih tveganj niso spremenile, saj je predmet Pogodbe ostal isti.
neupravičena pridobitev – vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo – (ne)pošteni prejemnik – izključitev dobre vere – dokazno breme
Toženec je bil glede porabe odškodnine nepošten (nedobroveren) najkasneje od vložitve odgovora na revizijo, ki ga je vložil njegov odvetnik. Dokazno breme glede višine odškodnine, ki jo je toženec (oškodovanec) porabil v dobri veri, je na tožencu.
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – pogoji za priposestvovanje – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Nesprejemljiva je trditev, da bi morala biti glede priposestvovanja sporne kleti, verande in treh garaž upoštevana odločitev, kakršna je bila glede stanovanja sprejeta v drugem pravdnem postopku. Stanovanje je bilo predmet kupoprodajne pogodbe, zato je glede stanovanja izkazana zakonita posest, ki z iztekom desetletne priposestvovalne dobe privede do lastništva. V obravnavni zadevi tožnik zakonite posesti, ki je podlaga za priposestvovanje v desetih letih, ni uspel dokazati, dvajsetletnega obdobja dobroverne posesti pa ne zatrjuje.
odločanje po stanju ob koncu glavne obravnave - izdaja in razglasitev sodbe - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je prisodilo zakonske zamudne obresti z zapadlostjo po koncu glavne obravnave, kršilo materialnopravno procesno določbo 311. člena ZPP, ki ne določa le procesnega postopanja sodišča, temveč določa tudi materialno pravne posledice, saj mora sodišče zavrniti tožbeni zahtevek v delu, kolikor vtoževana terjatev ni zapadla do konca glavne obravnave, kar pa pomeni zlitje procesnih in materialno pravnih pogojev za odločanje o zahtevku. Sodišče prve stopnje je zadnjo glavno obravnavo opravilo 20. 10. 2016 in to je časovni moment, na katerega mora sodišče presojati utemeljenost tožbenega zahtevka. Izdaja in razglasitev sodbe skladno z določbo 321. člena ZPP na ta časovni moment ne vplivata in ga ne moreta spremeniti.
Pravna podlaga tožbenemu zahtevku je vseskozi gradbena pogodba in z njo dogovorjena dela, spornost dejansko opravljenih del in spornost časovne izvedbe del, glede na to, da je tožena stranka kot naročnica del odstopila od pogodbe, pa se je dokazovala med drugim tudi s knjigo obračunskih izmer. Tožena stranka je tako ves čas postopka vedela, kaj je pravna podlaga tožbenemu zahtevku in vedela, da se bodo pravno relevantna dejstva dokazovala tudi s knjigo obračunskih izmer in glede tega dokaza bi se lahko izjasnila v obsegu kot je ocenila, da je za njen uspeh v postopku potrebno, sodišče prve stopnje pa v okviru materialnega procesnega vodstva ni dolžno opozarjati strank, da se niso ali niso zadosti izjasnile glede dokaznih predlogov in njihove vsebine ob upoštevanju trditev nasprotne stranke. Če je pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče štelo kot odločilen dokaz knjigo obračunskih izmer, katere predložitev je celo zahtevala tožena stranka sama in je bila v spis predložena takoj na njen poziv, potem je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja, če se je ta dokaz pokazal kot odločilen za presojo.
intervencija – pravni interes – sosporniški intervenient – poziv na dopolnitev nepopolne vloge – laična vloga
Tožeča stranka je predlagala, da sodišče o pravdi obvesti drugo pogodbeno stranko iz kreditne pogodbe. Ta je v pravdo vstopil in priglasil intervencijo na njeni strani. Ker iz spisa izhaja, da gre za kreditno pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient kreditna zavezanca in ker gre za spor o veljavnosti te pogodbe, ima tožeča stranka in stranski intervenient interes za sodelovanje v postopku. Pri tem ni pomembno, kot zmotno meni pritožba, da stranski intervenient ni v izjavi, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, ponovno obrazložil, da je stranka kreditne pogodbe, ki se v tej pravdi izpodbija (199. člen ZPP).
postopek osebnega stečaja – ponoven predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti po drugem odstavku 399. člena ZFPPIPP, ker je bil v predmetnem postopku osebnega stečaja na ugovor upnika postopek odpusta obveznosti ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 3. 9. 2015, ki je postal pravnomočen dne 2. 11. 2015. Razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa je bila dolžnikova kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.
Navedenih v izpodbijanem sklepu ugotovljenih, pa za odločitev o dolžnikovem ponovno vloženem predlogu za odpust obveznosti relevantnih dejstev, dolžnik s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrnitev ponovnega dolžnikovega predloga za odpust obveznosti v drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, ker je podana zakonska ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč odpust obveznosti ponovno predlagal že po enem letu in treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, s katerim mu je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0058645
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. ZKP člen 107. ZPP člen 360, 360/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - verjetnost obstoja pravice na predmetu izvršbe - pravnomočno končan postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izredno pravno sredstvo - revizija - kazenski postopek - obnova postopka - hipotetična možnost - ničnost kupoprodajne pogodbe - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - premoženjskopravni zahtevek - razveljavitev hipoteke - verjetnost nastanka težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjeni pogoji
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Enako velja za okoliščino, da zoper osebi, ki naj bi s prevaro povzročili izgubo lastninske pravice tretje na predmetu izvršbe, teče kazenski postopek, ter za okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti krivo pričanje obdolženih v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.
Po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) mora tretji hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.
ZPP člen 286, 337, 408, 408/1, 414. ZZZDR člen 106.
stiki – vzrok za neizvedbo stikov – volja otroka – izjava otroka – korist otroka – dokazna vrednost izjave otroka – izvedba stika vezana na soglasje otroka – izvedensko mnenje – postavitev izvedenca – dovoljena pritožbena novota
Pred CSD sta hčeri (ki sta stari 12 in 14 let) zatrjevali, da sta na stike prišli pod prisilo in da ne želita stikov. Pa vendar v postopku manjkajo strokovni argumenti in strokovne analize o vzrokih za takšno izraženo voljo, predvsem pa, ali je ta njuna volja pristna in otrokoma v korist (v postopku ni bilo izdelano izvedensko mnenje).
Izražene volje otroka ni mogoče vedno enačiti z otrokovimi koristmi, čeprav ima izraženo mnenje otroka pomembno dokazno vrednost.
zavarovanje odgovornosti – prometna nesreča – nova škoda – nepremoženjska škoda – renta – izgubljeni zaslužek – ugovor zastaranja
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz istega škodnega dogodka, a v času sklepanja zunajsodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. Zato je sodišče pravilno zavzelo stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo ob podpisu zunajsodne poravnave gotovo, da bo do amputacije noge prišlo.
vzpostavitev prejšnjega stanja - nadomestna obveznost - denarna kazen
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. Izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000005
KZ-1 člen 49, 171, 171/1, 191,191/1. ZKP člen 234, 234/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 383.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - celovita dokazna ocena - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - zakonski znaki kaznivega dejanja
Okoliščine, da poškodbe oškodovanke niso bile opazne, pa tudi še ne pomeni, da obdolženec oškodovanke ni pretepal, jo lasal, brcal,..., kot mu je to očitala obtožba. Glede na izvedene dokaze pa tudi ne gre dvomiti, da je obdolženec poskrbel, da drugi oškodovankinih poškodb niso videli, oškodovanka pa je tudi sicer sama povedala, da jo je obdolženec pretepel vedno le takrat, ko sta bila sama ali v navzočnosti otrok.
kupoprodajna pogodba - enostranski odstop - vračilo kupnine - pogodba o ari - avans - razlaga pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - odškodninska odgovornost - pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - sporna dejstva - razveza kupoprodajne pogodbe
Litispendenco ustvarja tudi uveljavljanje ugovora pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP. Kriteriji za dopustnost nasprotne tožbe in uveljavljanje procesnega pobota se prekrivajo, saj ZPP izrecno določa, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata (2. točka 1. odstavka 183. člena ZPP). V skladu s sodno prakso se šteje, da nasprotna tožba in procesni pobotni ugovor predstavljata uveljavljanje istega zahtevka na dva procesna načina. Toženec je v odgovoru na tožbo najprej uveljavljal pobotni ugovor, s katerim je uveljavljal v pobot svojo terjatev v višini 35.000,00 EUR, v nadaljevanju pa vložil še nasprotno tožbo, v kateri je uveljavljal nekoliko višjo terjatev v višini 35.899,95 EUR s pripadki, zato je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000,00 EUR, zaradi litispendence nedopustna.
103. člen OZ, ki določa, da ima če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, druga stranka možnost zahtevati izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopiti od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Te določbe OZ sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno in v zvezi s samo podlago tega zahtevka toženca dejanskega stanja tudi ni ugotovilo popolno. Odškodninsko odgovorna je lahko glede na to zakonsko določilo namreč samo tista pogodbena stranka, ki ni izpolnila svojih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je napačno sklepalo, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta se s prodajno pogodbo izrecno dogovorili, da se večji del kupnine poplača s pridobitvijo kredita oz. finančnega leasinga in da naj bi bila to tudi edina sprejemljiva opcija plačila kupnine s strani tožeče stranke, kar predstavlja kršitev določila 214. člena ZPP, ta kršitev pa je imela vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe, saj sodišče v nadaljevanju zaradi takšnega napačnega sklepanja sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev v zvezi z obstojem takšnega dogovora o načinu plačila kupnine, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
namen pogodbenih strank - posojilna pogodba - lobiranje - sponzorska pogodba - dejanska in trditvena podlaga
Dogovora o tem, da se posojilna pogodba sklene zato, da se računovodsko zapre plačilo storitev za lobiranje (znižanje komunalnega prispevka), tožena stranka ni uspela dokazati.