Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki po svoji naravi predstavlja plačilo odškodnine za premoženjsko škodo.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
nadomestilo zaradi manjše plače - denarno nadomestilo za brezposelnost
ZPIZ-2 v 396. členu ureja uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih ter ukinitev pravic uživalcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. Tako uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 (1. odst. 396. člena). Pravice po ZPIZ-2 ti uživalci lahko pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti (3. odst. 396. člena). Denarne dajatve, pridobljene na temelju preostale delovne zmožnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-92), je torej mogoče uživati tudi po 1. 1. 2013, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na 133. člen ZPIZ-92 ima uživalec pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu le, če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Takšno dejansko stanje je v konkretnem primeru podano največ do 14. 8. 2014, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje in ji je bila od 15. 8. 2014 do 14. 3. 2016 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZPP člen 236a, 258, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 73, 75, 108, 108/3.
odpravnina - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pisna izjava - dokaz z zaslišanjem strank
Podana je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na kršeno pravico do obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je namreč napačno razlogovalo, da direktorja tožene stranke ni zaslišalo zato, ker naj bi bil ta dokazni predlog umaknjen. Ta dokazni predlog ni bil umaknjen, zato je obrazložitev neizvedbe tega dokaznega predloga napačna, toženi stranki pa kršena pravica do izjave.
plača - samostojni podjetnik - statusno preoblikovanje - pravna oseba - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Na strani tožene stranke je prišlo do statusne spremembe v tem smislu, da se je tožena stranka (samostojni podjetnik) statusno preoblikovala v pravno osebo. S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo glede na določbe 667. člena ZGD-1 kapitalska družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Zato je navedena d. o. o. pravdna stranka, to je tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, poleg prvotnega toženca.
Obravnavani individualni spor je posledica ravnanja tožene stranke, saj so se pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z dodatnimi ustnimi dogovori o višini plač voznikov (tudi tožnika), kakor tudi pri obračunavanju prejemkov iz delovnega razmerja delavcev pojavljale nepravilnosti, očitno z namenom, da se zmanjšajo obveznosti za zaposlene iz naslova plačila davkov in prispevkov. Prav iz teh razlogov je bilo potrebno obsežno delo izvedenke in številne dopolnitve. Tudi sicer pa pritožbi v tem delu ni mogoče pritrditi, saj zgolj pavšalna kritika izvedenskega mnenja ni sprejemljiva. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko ni postavilo novega sodnega izvedenca, ni z ničemer kršilo določb pravdnega postopka.
ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1, 67, 81, 82.. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 14.. - člen 3, 10.. ZOsn-UPB3 člen 10.
Zoisova štipendija - povprečna ocena - športna vzgoja - pasivna legitimacija - enakost pred zakonom - osnovna šola
V socialnih sporih je pasivno legitimiran tisti organ oziroma nosilec javnih pooblastil, ki je izdal akt, s katerim se je upravni postopek končal oziroma, ki je izdal dokončno odločbo. Zoper posamični upravni akt, izdan na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritožba, o kateri odloči drugostopenjski organ z dokončno odločbo. Prvotoženec je z izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2012 zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do Zoisove štipendije, vendar je na njeno pritožbo dokončno odločbo z dne 4. 6. 2013 izdal drugotoženec, torej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije kot prvostopenjski organ, v tem sporu ni pasivno legitimiran.
Zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike, kamor sodi tudi pravica do Zoisove štipendije, je še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru so določeni tudi pogoji za priznanje Zoisove štipendije, med njimi tudi pogoj dosežene povprečne ocene pri vseh obveznih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole. Tako določen pogoj dosežene povprečne ocene je po stališču pritožbenega sodišča skladen z namenom dodeljevanja Zoisovih štipendij, ki so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi izobraževanjem najbolj nadarjenih in talentiranih dijakov in študentov, ter njegova logična posledica.
Telesna višina 158 cm in nošenje očal sicer po stališču pritožbenega sodišča načeloma ne predstavljata takšnih telesnih značilnosti, zaradi katerih pri predmetu športna vzgoja ne bi bilo mogoče doseči najvišje končne ocene. Bistveno pa je, da je imela tožnica, če bi bili podani utemeljeni razlogi, možnost uveljavljati oprostitev sodelovanja pri tem predmetu.
Ker tožnica z doseženo povprečno oceno 4,91 ni izpolnila pogojev iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip in 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij za priznanje pravice do Zoisove štipendije, je bil z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije zoper drugotoženca utemeljeno zavrnjen.
Pokojninska doba brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 je v 7. členu tega zakona definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti. V to dobo se ne šteje nobeno prostovoljno zavarovanje, kot je podaljšano zavarovanje ali drugo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niti kakršenkoli dokup na katerikoli pravni podlagi. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo brez dokupa, ne glede na to, v kakšni višini in kdaj so bili plačani prispevki oziroma, če so bili plačani prispevki pred začetkom veljavnosti ZPIZ-2. Enako velja tudi za plačane prispevke za podaljšano zavarovanje oziroma za prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine, je tožbeni zahtevek iz tega naslova pravilno zavrnjen.
Tožnik (policist) je delovne obveznosti izpolnjeval v skladu s prakso, ki jo je tožena stranka dopuščala, zato njegovega ravnanja z gotovino ni mogoče šteti kot kršitev delovne obveznosti, ki bi utemeljevala izrek disciplinske sankcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00000854
ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1.. ZJU člen 149, 149/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
premestitev na drugo delovno mesto - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka
O predmetnem tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, moral pa bi odločiti sodni senat, zato je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
naložitev stroškov priči - stroški prisilne privedbe - pravilnost vabljenja na glavno obravnavo
Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so stroški prisilne privedbe nastali po krivdi priče J. K., ki se na vabilo ni odzval in na glavno obravnavo ni pristopil, zaradi česar je moralo na naslednji narok zanj odrediti prisilno privedbo, da ga je na glavni obravnavi lahko zaslišalo in mu je zato stroške prisilne privedbe utemeljeno naložilo v plačilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reintegracija - nezakonitost odpovedi - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - sodna razveza
Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je nastal že z ukinitvijo njegovega delovnega mesta v letu 2014, okoliščina pravnomočne odločitve sodišča in kasnejša reintegracija tožnika, ob drugače nespremenjenem dejanskem stanju, pa tega ne spremeni. Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima. Tožena stranka v pritožbi takemu stališču očita neživljenjskost. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru že pritrdilo, da je položaj delodajalca težaven, če mora na podlagi pravnomočne sodbe vzpostaviti delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo ukinjeno, in za delo, ki se ne opravlja več. Če se zaradi spremenjenih okoliščin po času prvega sodnega postopka ne odprejo možnosti za zaposlitev vrnjenega delavca na drugih delih, delodajalec iz istega razloga pogodbe o zaposlitvi ne more več odpovedati, lahko jo odpove le zaradi kakšnega drugega utemeljenega razloga.
ZPIZ-2 člen 406.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22.. ZUP člen 274, 274/2, 277, 279, 279/1, 279/1-6.. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115b.
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ničnost - razveljavitev po nadzorstveni pravici - družbeništvo v zasebni družbi
V obravnavanem primeru je rok za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi razloga po 2. odstavku 274. člena ZUP, torej zaradi očitno zmotno uporabljenega materialnega prava, že potekel. Odločba z dne 14. 8. 2012 je bila tožniku vročena 3. 9. 2012, zato je bilo odločbo po 2. odstavku 274. člena ZUP mogoče izdati le do vključno 3. 9. 2013. Iz tega razloga je bil predlog za razveljavitev odločbe z dne 14. 8. 2012 po nadzorstveni pravici zakonito zavržen.
V 279. členu ZUP so določeni razlogi za izrek ničnosti odločbe. Med drugim se za nično izreče po 6. točki 1. odstavka tega člena ZUP odločba, v kateri je takšna nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pomeni, da mora biti v ZUP ali v kakšnem drugem zakonu določena nepravilnost izrecno opredeljena kot ničnostni razlog. V odločbi z dne 14. 8. 2012 ni takšne nepravilnosti. Niti v 406. členu ZPIZ-2 ali 115. a ali 115. b členu ZMEPIZ-1 niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 ali ZMEPIZ-1 namreč ni določeno, da bi razlogi, ki jih tožnik uveljavlja, imeli za posledico ničnost odločbe. To pa je za odločitev v zvezi z vtoževano ničnostjo odločbe edino pomembno. Razlog, določen v 6. točki 1. odstavka 279. člen ZUP, da bi se odločba z dne 14. 8. 2012 lahko izrekla za nično, ni podan.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 58, 58/7.. KZ-1 člen 37, 221.
prenehanje delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - kaznivo dejanje - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - rok za zastaranje - disciplinska kršitev
Pritožbeno sodišče je v preteklosti že zavzelo stališče, da je pri kršitvah delovne dolžnosti, storjenih z nadaljevanim dejanjem, potrebno šteti kot čas storitve kršitve tisti trenutek, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, vendar je pri tem šteti za zastarana vsa tista dejanja iz sestava nadaljevane disciplinske kršitve, glede katerih je potekel za zastaranje v zakonu predpisani subjektivni oz. objektivni rok.
Tožnik je s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino po 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr, saj ni spoštoval pravil v zvezi z registracijo delovnega časa. Tožena stranka je v primerih, ko je tožnik registriral delovni čas za druge pripadnike slovenske vojske oziroma, je svoj delovni čas neupravičeno registriral v vojašnici, utemeljeno prepoznala znake kaznivega dejanja napada na informacijski sistem (221. člen KZ-1) oziroma v primerih, ko ga je registrirala žena, znake napeljevanja h kaznivemu dejanju (37. člen KZ-1), zato je podana tudi kršitev vojaške discipline iz 12. točke četrtega odstavka 57. člena ZObr.
Tožba je bila pravilno vročena. Šlo je namreč za nasprotno tožbo, to je tožbo, vloženo v okviru pravde, ki je že tekla. V tej pravdi je nasprotna stranka že imela pooblaščenca, predmet nasprotne tožbe pa je po vsebini predhodno vprašanje v zadevi po tožbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno vročilo tožbo in poziv na odgovor pooblaščencu
ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 18, 54, 118.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imelo tožničino delo pri toženi stranki v spornem obdobju naravo delovnega razmerja. Tožnica je bila vključena v organizirani proces dela pri toženi stranki na isti način kot redno zaposleni delavci. Na podlagi evidenc prisotnosti je sodišče prve stopnje nadalje ugotovilo, da je delo opravljala neprekinjeno, redno, v izmenah ter na podlagi vnaprej pripravljenih tedenskih razporedov oziroma urnikov. Delala je v istih prostorih ter z isto opremo kot redno zaposleni delavci, za svoje delo je mesečno prejemala plačilo, med njenim delom in delom redno zaposlenih primerljivih delavcev pa ni bilo nobene razlike v številu mesečno opravljenih ur dela. Tožnica je opravljala vse oziroma vsaj pretežni del nalog delovnega mesta tehnik magnetoskopov. Pritožba zato neutemeljeno poizkuša tožničino delo prikazati kot študentsko delo, ki naj ne bi pokrivalo večine oziroma pretežnega dela nalog tega delovnega mesta, saj iz dokazne ocene izhaja drugačen zaključek.
Kazenski postopkovnik ureja pravico oškodovanca do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje v četrtem odstavku 367. člena ZKP. Po tej določbi sme oškodovanec izpodbijati sodbo samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka.
prekinitev pravdnega postopka - izpodbijanje dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - predhodno vprašanje - obseg poplačila
Takšne presoje - presoje, ki je povezana z obsegom poplačila tožnice kot navadne upnice v stečaju njene dolžnice (obseg poplačila pa vpliva na na višino zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožnice in s tem na (delno) utemeljenost dajatvenega dela zahtevka v postopku izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika) - sodišče v pravdnem postopku ne more opraviti.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožba v delu, v katerem tožnik zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni sklepčna, ker tožnik ni zatrjeval obstoja škode konkretizirano, da bi se tožbena povest lahko prilegala zahtevku oziroma, da bi iz dejanskih navedb lahko izhajal zaključek, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.Tožnik je v tožbi navedel le, da "podrejeno uveljavlja nematerialno škodo v obliki odškodnine za pretrpljene duševne bolečine kot posledice kršitve z ustavo garantirane človekove pravice do dela oziroma, do enake obravnave pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri napredovanjih, razporejanju in plačah". Iz teh splošnih navedb ne more izhajati posledica utemeljenosti zahtevka.
sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika v postopku razporeditve javnih uslužbencev na prosta višje vrednotena delovna mesta v službi L. v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci ni neenako obravnavala zaradi osebnih okoliščin, ki jih izpostavlja tožnik v tem sporu (politična pripadnost, sindikalna aktivnost, opozarjanje na nepravilnosti pri toženi stranki in sproženi spori med tožnikom in toženo stranko). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedeni postopek potekal tako, da je tožena stranka javnim uslužbencem pred iztekom službe T. poslala vprašalnik o tem, na katerem mestu želijo po zaključku dela v službi T. nadaljevati delovno razmerje v službi L. Pri razporeditvi javnih uslužbencev na t. i. višje vrednotena (položajna) delovna mesta je bil odločilen predlog tistih, ki so odgovorni za vodenje posameznega področja, pri čemer so se upoštevale delovne izkušnje, rezultati dela in ocene javnih uslužbencev, predlagani javni uslužbenci pa so morali izpolnjevati tudi pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta.
Iz vsebine Dogovorov izhaja, da se javnemu uslužbencu glede na dejansko opravljen povečan obseg dela za vsak mesec posebej določi del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in da bo predstojnik za vsak mesec posebej preveril in ugotovil, ali je javni uslužbenec v posameznem obdobju od 15. v preteklem mesecu do 15. v tekočem mesecu dejansko opravljal delo, ki presega pričakovan obseg dela, in glede na obseg uspešno opravljenega dela in obremenitev javnega uslužbenca predlagal višino plačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Iz Dogovorov izhaja, da opravljanje nalog, na katere sta se Dogovora nanašala, ne sodi med delovne naloge delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Te naloge torej predstavljajo povečan obseg dela (ki ga tožnik opravlja znotraj polnega delovnega časa), tako da je tožnik do izplačila dodatka upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da je te naloge v posameznem mesecu opravljal. Obseg teh opravljenih nalog ne vpliva na upravičenost do dodatka, vpliva pa na njegovo višino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00016311
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 373.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Ni se moč strinjati z obtoženčevo zagovornico, da izpodbijana sodba temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Okoliščine primera so namreč pravilno in v celoti ugotovljene, sprejete zaključke pa je prvostopenjsko sodišče zelo podrobno in prepričljivo obrazložilo.