načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
dedna odpravljenost – vrednost darila – nujni delež – nujni dedič – darilo – zapuščinsko sodišče – odpoved dediščini – prekinitev zapuščinskega postopka
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost darila presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD). Tako je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje „da dejstvo, da je bil nekdo dedno odpravljen, še ne pomeni, da nima pravice do nujnega deleža.“ Pristojnost za razrešitev tega vprašanja je v domeni zapuščinskega sodišča in prekinitev postopka, razen v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068496
OZ člen 198.
vmesna sodba – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba stanovanja – deljiva obveznost – solidarna obveznost – hišniško stanovanje – pravica do začasne uporabe stanovanja
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
odvzem poslovne sposobnosti – predlagatelj postopka – občina kot predlagateljica – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker pobudnica, to je Občina, upoštevaje 45. člen ZNP ni upravičena vložiti predloga za (delen) odvzem poslovne sposobnosti, nima niti pravice zoper odločitev sodišča, da takšnega postopka po uradni dolžnosti ne bo uvedlo, vložiti pravnega sredstva.
Odstop terjatve za tožnico pomeni le spremembo upnika, nikakor pa ni mogoče šteti, da s pogodbo o odstopu dogovorjeno plačilo med odstopnikom in prevzemnikom pomeni izpolnitev dolžnikove obveznosti.
Ker tla po mokrem brisanju nekaj časa ostanejo vlažna, bi delavke zavarovanke toženke na to morale opozoriti kupce z opozorilno tablo, ki pa je tistega dne (v nasprotju z navodili) niso postavile, oziroma bi morale poskrbeti, da bi tla osušile (z brisanjem na suho ali uporabo ustreznega čistilnega stroja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086091
OZ člen 832.
pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odstop od pogodbe – odpovedni rok – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – skrajšanje odpovednega roka – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.
neupravičena obogatitev - verzija - leasing pogodba - pridržna pravica - vračilo vozila - izgubljeni dobiček - plačilo opravljene storitve - zavarovalnina - popravilo vozila - ex alieno contractu
Ne gre spregledati dejstva, da je bila odškodnina plačana prav z namenom kritja škode na spornem vozilu in da bo torej tožena stranka, ker bo poleg slednje prejela tudi popravljeno vozilo, s tem nedvomno okoriščena. Čeprav je tudi za samo izvedbo popravila dejansko obstajal pravni temelj (podjemna pogodba med tožečo stranko in leasingojemalcem), bo tožena stranka popravljeno vozilo prejela brez pravne podlage.
Gre za verzijo, do katere pride zaradi pogodb, ki so jih sklenile tretje osebe - ko torej nekdo prejme korist zaradi dogovora med dvema drugima osebama (pogodbenima strankama), dajalec koristi pa ne prejme plačila iz pogodbe. Gre za posebno situacijo, ko je obogatitveni zahtevek mogoče priznati, čeprav je sicer zahtevek krit z zahtevkom iz pogodbe, sklenjene med dvema drugima osebama. Pogoj za priznanje takšnega zahtevka pa je, da pogodbena stranka zahtevka iz pogodbe ne more doseči.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086830
SZ-1 člen 29, 29/4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-15. ZNP člen 37.
etažna lastnina – upravljanje večstanovanjske stavbe – posli rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – soglasno odločanje – soglasje za izvedbo poslov upravljanja – najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada – nepravdni postopek – nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča – upravnik – pooblastilo za zastopanje – kršitev določb pravdnega postopka
14. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb med posle, ki zahtevajo soglasno odločanje vseh lastnikov stanovanj, uvršča tudi najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Kadar takšno soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 29. člena SZ-1). Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno tehtalo obremenitev etažne lastnice in pomembnost najema posojila v breme rezervnega sklada za energetsko prenovo hiše ter pravilno odločilo, ko je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke.
Ob presoji nedopustnega ravnanja je potrebno presoditi, ali je za to dolžno ravnanje značilno oziroma je objektivno predvidljivo, da bi zaradi njegove opustitve lahko nastala negativna posledica (škodni dogodek). Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja, pri presoji pa je potrebno izhajati iz konkretnih okoliščin in pričakovane skrbnosti ravnanja običajnega človeka.
pravica do popravka in odgovora – pravica odgovora na objavljeno informacijo – objava popravka – pravica do popravka – pravica do odgovora – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka – vsebina odgovora – zasebni interes – javni interes – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo odgovora – svoboda izražanja – svoboda tiska
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava, društvo, katerega delovanje je vsekakor v določenem smislu v javnem interesu, vendar pa tožeča stranka zasleduje oziroma služi predvsem zasebnim interesom. Zgolj zatrjevanje dejstva, da prispevek tožene stranke nagovarja širšo javnost, zaradi česar naj bi bil po mnenju tožeče stranke že iz tega vidika podan javni interes, ne zadošča.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 324, 324/4, 338, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 26, 26/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 50a. ZUreP-1 člen 81. OZ člen 168.
pomanjkljivo povzemanje trditev – sklepčnost tožbe- sprememba tožbe – nova dejstva in dokazi – odškodninska odgovornost oblastnih organov – občina – protipravnost ravnanja – nezakonit Odlok – vzročna zveza – navadna škoda – izgubljeni dobiček – neprerekane trditve – dokazna ocena – verodostojnost priče
Očitek, da je sodišče prve stopnje pomanjkljivo povzelo trditve pravdnih strank, sam po sebi ne pomeni kršitve, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Protipravno ravnanje ni le zavestna napačna uporaba pravnih pravil, ampak to lahko pomeni vsako zavestno ravnanje organa, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Razlaga pojma „opustitev potrebne skrbnosti“ pa, kljub drugačnemu pritožbenemu naziranju, v obravnavanem primeru predstavlja merilo tako za presojo krivde, kot za presojo protipravnosti ravnanja.
Sami stroški tožeči stranki res niso nastali zaradi ravnanja tožene stranke, so pa zaradi njenega ravnanja postali nesmiselni oziroma nepotrebni. Z drugimi besedami, njeno ravnanje je povzročilo, da so stroški, ki so zaradi izvedbe načrtovanega projekta že nastali, postali škoda tožeče stranke.
Iz podatkov v spisu izhaja le, da sta projektant in tožeča stranka večkrat poslovno sodelovala, da je projektant tožeči stranki predlagal nakup spornih nepremičnin in da je pozneje eno od njih od nje odkupil po enaki ceni, kot jo je za nakup plačala sama. Nič od navedenega po oceni višjega sodišča ne kaže na to, da bi bil projektant v tolikšni meri zainteresiran za uspeh tožeče stranke v pravdi, da bi bil za to pripravljen storiti kaznivo dejanje krive izpovedbe.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - stroški ločitvenega upnika - obračun DDV v zvezi z nepremičnino - poračun preveč odbitega DDV
V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.
Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.
Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.
služnostna pravica hoje in vožnje – stranska intervencija – stranski intervenient – odsvojitev nepremičnine med pravdo – sprememba tožbe – modifikacija tožbenega zahtevka – pasivna legitimacija – vstop v pravdo – naknadno sosporništvo – irelevančna teorija
Ker v obravnavani zadevi tožena M. ni soglašala, da bi jo v pravdi nadomestila pridobiteljica nepremičnine V., pogoji za spremembo tožene stranke v skladu z 190. členom ZPP niso bili podani. Navedeno pa ne pomeni, da V. v pravdi ni mogla nastopati poleg prvotne toženke kot nova toženka. Tožnica je namreč tožbeni zahtevek razširila tudi na V., ki je z vstopom v pravdo soglašala. Pravilna pravna podlaga za njeno pasivno legitimacijo je tako 191. člen ZPP.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - pravni interes za ugovor - nasprotna izvršba
Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – neodplačno razpolaganje – preizkusno obdobje – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Dolžnica pri sklepanju darilne pogodbe ni ravnala z namenom zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Darilna pogodba je predstavljala zgolj uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem.
stvarna pristojnost – upravna zadeva – premoženjski spor
Glede na to, da obveznost toženca temelji na pogodbeni podlagi (in sicer Pogodbi z dne 24. 2. 2011), ne drži stališče sodišča prve stopnje, da navedena zadeva predstavlja upravno zadevo, saj določilo 146h. člena ZVO-1, ki po 10. 5. 2016 ureja zakonsko pristojnost tožnice izdati odločbo o odvzemu dodeljenih sredstev, v času dodelitve nepovratne finančne spodbude tožencu februarja 2011, ni veljalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005103
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne odkazuje na smiselno uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično 202.d do 202.f člen ZP-1, ki urejajo možnost, pogoje in postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in čeprav iz pojasnil predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) izhaja, da naj za imetnike tujih vozniških dovoljenj odložitev izvršitve ne bi prišla v poštev, je ob ustavnoskladni razlagi zakona, ki jo je sodišče dolžno uporabiti ne glede na stopnjo v pravosodni hierarhiji, aktivno in kreativno, po lastni "ustavni vesti", ne da bi bila absolutno vezana na kakšno od metod razlage, še manj pa na poglede pripravljavcev strokovnih gradiv k predlogom zakonov, osmi odstavek 22. člena ZP-1 mogoče in potrebno razlagati tako, da je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopustno in potrebno uporabljati tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki se jim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002733
ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372/3. KZ člen 196, 196/1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - veljavnost procesnih dejanj, ki jih opravi tuj organ - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ko trdi, da je prepoznava obdolženca po fotografiji bila opravljena nezakonito in v nasprotju z našim ZKP, s čimer prav tako nakazuje, da gre za nedovoljen dokaz, s čimer meri na kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuji organ, so namreč veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP. Zato okoliščina, da je bila prepoznava po fotografiji s strani priče D. T. opravljena v Republiki Avstriji, te prepoznave ne dela nezakonite, kot to zmotno meni zagovornik. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba ne temelji na prepoznavi, ampak na izpovedbi priče D. T., ki se je zaslišan v obravnavani kazenski zadevi med drugim v celoti skliceval na oba zapisnika o njegovem zaslišanju pri Deželnem kriminalističnem uradu Gradec z dne 27. 5. 2009 in z dne 10. 6. 2010, ko je tudi pojasnil kako je obdolženca prepoznal na fotografiji št. 5. Sicer pa je prepoznava po fotografiji po svoji naravi zgolj obvestilo in tako dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v procesnoformalnem smislu, ki ne predstavlja nedovoljenega dokaza po členu 371/I-8 ZKP. Sodišče sicer na takšno obvestilo ne more opreti sklepov o dejanskih ugotovitvah, kar ni storilo niti v obravnavani zadevi, saj je razloge napadene sodbe oprlo na izpovedbo priče D. T., s katero je obdolženega obremenil.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Glede na to, da ima žena toženca v lasti tudi premoženje večje vrednosti (med drugim kmetijska zemljišča v vrednosti 100.000,00 EUR), tudi po presoji pritožbenega sodišča s plačilom posameznega obroka takse (to je zneska 154,00 EUR) preživljanje toženca in njegove žene nikakor ne bo ogroženo.