Domneva alkoholiziranosti zavarovanca po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti olajšuje dokazno breme zavarovalnice, v katere korist gre ta domneva. Zavarovalnici zato ni treba dokazovati domnevanega dejstva (alkoholiziranost zavarovanca), stvar nasprotne stranke pa je, da dokaže dejstva iz katerih izhaja neresničnost domneve.
Če je toženka sprejemala denar, ne da bi sklenila družbeno pogodbo ali najemno pogodbo ali kako drugo pogodbo, ga mora vrniti, sicer bi bila neupravičeno obogatena.
litispendenca - postopek pred domačim in tujim sodiščem
Tudi v primeru, ko se ugotavlja, ali je domače ali tuje sodišče prej začelo s postopkom, se za začetek pravde pred domačim sodiščem šteje dan vročitve tožbe tožencu.
Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.
V primeru, da je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo, je potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Fotokopija v takem primeru ne zadostuje. V primeru, da upnik ne zadosti zgoraj navedenim pogojem, ga mora sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pozvati, da to stori v določenem roku, sicer v nasprotnem primeru izvršilni predlog zavrne.
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
Zagovor obtoženca je treba kritično oceniti, neživljenjski in izkustveno neverjeten zagovor ni sprejemljiv. Neverjeten in neživljenjski je zagovor, ko storilka trdi, da ne ve, kako se je znašel v trgovini brezrokavnik med njeno torbo, ki jo je nosila pod roko ter plaščem, od koder ga je storilka potegnila potem, ko je pri izhodu zapiskala signalna naprava.
Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - nezakonita vselitev
Če se ni bila sklenjena najemna pogodba, je treba vprašanje, ali je toženec nezakonito vseljen, presojati po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuščino, sodišče brez nove zapuščinske obravnave razdeli to premoženje z novim sklepom, ki ga izda na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
vrnitev stvari v naravi - ničnost pravnega posla - razpolaganje z nepremičnino - vrnitev nepremičnine
Določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji o prepovedi razpolaganja ne pride v poštev v primeru, ko je nacionalizirana nepremičnina iz družbenega premoženja prešla v zasebno last fizičnih ali civilnih pravnih oseb na podlagi veljavnega pravnega posla že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Tedaj ni mogoča vrnitev v last in posest, ampak gre denacionalizacijskemu upravičencu le odškodnina.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZPP (1977) člen 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1. ZIP člen 14, 54, 54/1, 14, 54, 54/1.
privatni izvedenec - sporna dejstva - napotitev na pravdo
Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.
Vprašanje posestne meje in s tem lastninske pravice na zemljišču je predhodno vprašanje pri negatorni tožbi. To vprašanje reši sodišče samo v pravdi, ali pa postopek prekine.