vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/1, 248/1-1. ZPPLPS člen 6. ZZK člen 17, 17/1.
vpis lastninske pravice - načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika – posamezni del stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica. Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prekomerne imisije - cesta poleg stanovanjske stavbe - frekvenca prometa - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - postavitev protihrupne zaščite - splošno koristna dejavnost
Če frekvenca prometa ne presega tiste meje, ki je predvidena z Uredbo o hrupu sledi logičen sklep, da tudi prah, izpušni plini in voda s ceste običajne mejne ravni ne bi smeli presegati. Tožnik, na katerem je dokazno breme v tem postopku, pa nasprotnega ni dokazal. Gotovo pa bi postavitev protihrupne ograje oz. zaščitnega zidu predstavljala izboljšavo bivalnih pogojev vendar to ne zadošča, saj sodišče lahko tožbenemu zahtevku ugodi le v primeru, kadar so meje tolerance v določenem okolju presežene.
Po določbi šestega odstavka 33. člena OZ predpogodba v primeru spremenjenih okoliščin strank ne veže. Tako upravičenje lahko stranka uveljavi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe, v tem primeru torej toženec, ki se je na spremenjene okoliščine skliceval. Ni mu treba vložiti še tožbe za razvezo predpogodbe, vendar pa je toženec to storil, tekom postopka je vložil nasprotno tožbo zaradi razveze pogodbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da nasprotne tožbe v vsakem primeru ne bo obravnavalo skupaj s to tožbo. Odgovoriti je tako treba na vprašanje, ali so zato lahko prizadeti interesi tožene stranke. Ta v pritožbi le posplošeno trdi, da bi bilo treba postopek prekiniti. Sodišče prve stopnje je vprašanje, ali so podane spremenjene okoliščine, razrešilo v okviru predhodnega vprašanja, zaradi toženčevega ugovora, ki se je upiral svoji obveznosti, in trdil, da ga pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ne veže več. Ni podana bistvena postopkovna kršitev. Tudi, če bi sodišče skupaj obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo, in tako odločilo tudi o nasprotnem zahtevku oz. če bi počakalo na odločitev v drugi pravdi po nasprotni tožbi in bi bilo s tem o predhodnem vprašanju odločeno z učinkom pravnomočnosti, glede na že zbrano gradivo odločitev po tožbi ne bi bila drugačna od sprejete. Tako se je v podobnih zadevah izrekla tudi sodna praksa (npr. odločba VS RS opr. št. II Ips 747/2005 z dne 6.3.2008).
Odtujitev stvari, ki je predmet prodajne pogodbe, namreč ne povzroči prenehanja pasivne stvarne legitimacije toženca, temveč pomeni to, da če toženec svoje pogodbene obveznosti ne bo mogel izpolniti pač nastopijo sankcije, ki jih Obligacijski zakonik predvideva v zvezi s prodajno pogodbo v primeru njene neizpolnitve.
Določilo 152. člena ZPP ureja način plačila stroškov med postopkom, dokler ne nastopi pogoj iz 163. člena ZPP, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov na določeno zahtevo stranke. Ne gre torej za določilo, ki bi ga sodišče lahko uporabilo ob umiku tožbe, temveč je pri umiku vezano na določilo iz 158. člena ZPP. Če do umika tožbe ne pride zaradi izpolnitve zahtevka nasprotne stranke, je tožeča stranka le-tej dolžna povrniti njene pravdne stroške ne glede na ostale okoliščine, ki so pripeljale do vložitve tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSM0020919
OZ člen 101, 101/1, 300, 300/2, 301, 301/1. ZIZ člen 41, 41/1, 44, 44/3, 53, 53/1, 61, 61/1, 62, 62/2, 63, 67. ZPP člen 11, 213, 213/1, 319, 319/2, 320. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64.
zavrženje tožbe - pravnomočno zaključen izvršilni postopek - ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - identiteta tožbenega zahtevka - pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravna varnost - gradbena pogodba - zamuda izvajalca - plačilo po situacijah - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti
Izvršba na podlagi verodostojne listine je poseben postopek, v katerem se v primeru, ko dolžnik ne ugovarja sklepu o izvršbi, šteje, da priznava denarno terjatev, kakor je naložena in izhaja iz predloženih listin. S tem, ko je sodišče izdalo sklep o izvršbi, je tudi odločilo o denarnem dajatvenem zahtevku toženke (tam upnice) iz izvršilnega predloga. Ker tožnik (tam dolžnik) ni vložil ugovora, je takšna odločitev postala pravnomočna in veže tako sodišče, kakor stranke. Vanjo je dopustno posegati le izjemoma z izrednimi pravnimi sredstvi.
S tem, ko je tožnik postavil ničnostni ugotovitveni zahtevek in zahtevek za razveljavitev dela pogodbe, zahteva od sodišča, da ponovno presoja isto pravico toženke iz gradbene pogodbe na plačilo pogodbene kazni, kar je že storilo izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi.
Uveljavljanje ničnostnih in izpodbojnih zahtevkov po tem, ko je tožnik že imel možnost iste razloge neveljavnosti istih toženkinih terjatev uveljavljati v drugem postopku med istima strankama, pa se je temu s konkludentnim dejanjem odpovedal, bi bilo v nasprotju s temeljnim načelom pravdnega postopka vestnosti in poštenja.
primarni zahtevek na pridobitev lastninske pravice - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - splošno ljudsko premoženje
Sodišče prve stopnje se je pri tem opredelilo do navedb tožnice, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, da pravna prednica toženke po sporni kupni pogodbi ni mogla pridobiti lastninske pravice na lokalih v pritličju, ker da so že tedaj imeli status splošnega ljudskega premoženja. Sodišče prve stopnje je pri tem argumentirano zaključilo, da so sicer sporne nepremičnine bile zaplenjene 13.10.1945 z odločbo Mestne zaplembene komisije, ta odločba pa je bila razveljavljena z odločbo Federalne zaplembene komisije z dne 12.3.1946 in premoženje vrnjeno dotedanjemu lastniku (pravnemu predniku prodajalke).
elektronsko poslovanje - elektronsko vložena in skenirana vloga - skladnost papirnatega in elektronskega ugovora
Glede na pritožbene trditve in vsebino ugovora, ki se nahaja v elektronskem spisu (zapis na prvi strani ugovora namreč z dvopičjem napoveduje navedbo ustreznih ugovornih argumentov) se je namreč postavilo vprašanje popolnosti podatkov elektronskega spisa. S pribavo „papirnatega“ ugovora se je pritožbeno sodišče prepričalo, da dolžničin ugovor obsega tri strani, pri čemer so na drugi strani, ki je v elektronskem spisu ni, navedena določena dejstva, s katerimi je dolžnica oporekala terjatvi upnika.
poskus preprečitve uradnega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam
Kljub temu, da je bilo dejanje storjeno zoper dva policista, je bil prvenstveni namen ravnanja obtoženca preprečitev le enega uradnega dejanja, zaradi česar gre le za eno kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
ZPP člen 282, 318, 318/1-3. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 28. SPZ člen 38.
nesklepčna tožba - zamudna sodba - pravica uporabe - lastninjenje - funkcionalno zemljišče - priposestvovanje - dobra vera
Tožba ni bila sklepčna, zato kljub dejstvu, da toženka ni pristopila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).