ZKP člen 18, 236, 236/1, 236/1-5. ZPacP člen 45, 45/1. ZZdrS člen 51, 52. Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev člen 19.
izločitev dokazov - zdravnik kot priča - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Obseg privilegija iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitveno poročilo - postavitev novega cenilca na predlog dolžnika
Prvi dolžnik bi moral že pred sodiščem prve stopnje predložiti cenitveno poročilo, ki bi bistveno odstopalo od cenitvenega poročila sodnega izvedenca, s čimer bi lahko prišlo do utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja sodnega cenilca.
Prvi dolžnik, glede na to da je od začetka očital sodnemu cenilcu previsoko oceno, bi lahko že v prvih ali v drugih pripombah napovedal, da je že angažiral sodnega cenilca in da ta ne more izdelati korektnega cenitvenega poročila v danem roku 8 dni ter predlagal podaljšanje roka.
ZIZ v drugem odstavku 80. člena določa tudi izjemo od izjeme, ko predmeti niso izvzeti iz izvršbe, torej so ponovno predmet izvršbe. Gre za primer, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, […], danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen […], s slednjim pogojem pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Njegov zaključek, da zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, je preozek in materialnopravno zmoten.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
V 2. alineji 68. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, čigar invalidnost je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (gostota pokojninske dobe). Pravico do invalidske pokojnine po tej določbi je mogoče invalidu I. kategorije, če ta ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznati le ob izpolnjevanju predpisane pokojninske dobe. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 61 let starosti. Ker ne izpolnjuje pogoja potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi menice - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi.
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – skupno premoženje zakoncev
Toženec kot izključni zemljiškoknjižni lastnik lahko proti dobrovernemu tretjemu razpolaga z nepremičnino, ki naj bi predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, in tako onemogoči kasnejše uveljavljanje tožničine terjatve.
predlog za pregon - kazenska ovadba - nedvomno izražena volje za pregon
Za podajo kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon res ni potrebna neka posebna formalna oblika (način sestave, način podaje), mora pa biti volja za pregon jasno prepoznavna iz vsebine. Sklepanje o taki volji za nazaj zaradi nezadovoljstva z izidom (drugega) postopka (o prekršku), ne more nadomeščati pravočasne in nedvomno izražene volje za pregon storilca.
Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.
Res tožeča stranka ni pravilno izpolnila pogodbene obveznosti, ampak je k odpravi napake pristopila tožena stranka sama, kar je bila njena pravica. To pa pomeni, da je kljub vsemu prišlo do izpolnitve prodajne pogodbe.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074165
SZ člen 111, 113, 114, 147. OZ člen 20, 20/1, 21.
sklenitev najemne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – kontrahirna dolžnost – imetništvo stanovanjske pravice – pismo o nameri – pogajanja – dejansko izvrševanje najemne pogodbe
Po določbah SZ so lastniki stanovanj dolžni skleniti prodajno oziroma najemno pogodbo z občani, ki so imeli stanovanjsko pravico na stanovanju, te pa tožnik ni imel.
Pismo o nameri sodi v fazo pogajanj, pogajanja pa ne zavezujejo.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.