Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - več prijavljenih terjatev istega upnika
Teleološka razlaga določb ZFPPIPP in Pravilnika pokaže, da je nadomestilo (nagrada) upravitelju za preizkus terjatev odvisna od obsega dela, torej števila preizkušenih terjatev in ne od seštevka zneskov prijavljenih terjatev posameznega upnika kot ene terjatve.
Števila prijavljenih terjatev ne gre enačiti s številom vlog, v katerih upnik terjatve prijavlja, niti s skupnim zneskom (seštevkom) prijavljenih terjatev, ki bi ga bilo obravnavati kot eno terjatev, če imajo prijavljene terjatve različno pravno in dejansko podlago.
odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – kritje stroškov odprave napak – zapadlost zahtevka na plačilo stroškov sanacije
Kupec lahko (sodno) uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska v višini ocenjenih stroškov, potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave teh napak še ni zagotovil. V nasprotnem primeru bi bil namreč kupec nesorazmerno obremenjen, ko bi moral predhodno sam kriti stroške odprave napak, ki sodijo v sfero prodajalca, pri čemer bi takšni stroški lahko presegli finančne zmožnosti kupca.
Zahtevek na plačilo stroškov sanacije je jamčevalni zahtevek in je kot tak zapadel ob nastanku stvarnih napak (oz. po poteku roka, določenega v pozivu toženki, naj napake odpravi). Zapadlost zahtevka je vezana na obstoj stvarne napake in ne na obstoj konkretnega finančnega primanjkljaja po opravi sanacije (saj ne gre za povrnitev škode zaradi sanacije, ampak za izpolnitev obveznosti po prvotni prodajni pogodbi). Tožbeni zahtevek tožnice je tako že zapadel, tožnici pa gredo tudi zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje.
sredstva zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - zemljiški dolg
ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini, med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga.
Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075518
ZPP člen 98. OZ člen 190, 190/1.
pooblastilo za zastopanje - obratovalni stroški – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – prenehanje funkcije upravnika – rezervni sklad
Dejstvo, da je tožniku pred vložitvijo predloga za izvršbo (a po vtoževanem obdobju) prenehala funkcija upravnika, in da zato nima več pooblastila za zastopanje etažnih lastnikov, ne vpliva na obstoj njegove aktivne legitimacije, saj stroške upravljanja in založene stroške obratovanja vtožuje v lastnem imenu in ne v imenu etažnih lastnikov.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1, 168, 202b, 202b/7.
nedovoljena pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za prestajanje kazni zapora o neizvršitvi uklonilnega zapora - postopek določitve uklonilnega zapora
Zoper sklep o zavrnitvi predloga direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora o neizvršitvi uklonilnega zapora lahko poda pritožbo le direktor zavoda.
ZD člen 142, 143, 167, 174. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlogi o odločilnih dejstvih - velikost zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj stranke - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - upnik - aktivna legitimacija upnika v zapuščinskem postopku - ločitev zapuščine
S priglasitvijo terjatve upnik ne postane stranka postopka, zato ni aktivno legitimiran za uveljavljanje svojih pravic v zapuščinskem postopku. Položaj stranke upnik pridobi le, če zahteva ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Sodišče izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče do določenih navedb dedinje ni opredelilo. Gre za dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev velikosti zapuščine.
ZZK-1 člen 36, 40, 40/3, 141, 150. SPZ člen 40, 49.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 izrecno loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis, in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek- tožba na izpraznitev in izročitev stanovanja – veljavnost pogodbe o pridobitvi lastninske pravice tožnika
Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.
prepoved izplačila plače dolžniku - upravno izplačilna prepoved - nepreklicna prepoved - zakonske omejitve izvršbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe verjetnost terjatve - namen zavarovanja
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Vendar pa to ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna: ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika.
Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078356
ZPP člen 8.
dodatna dela – pooblaščenec pravne osebe – javno naročilo
Res J. K. kot pooblaščenec tožene stranke ni imel moči bolnišnicam prepovedati nastopanja v poslovnih razmerjih s tretjimi, vendar v tej pravdi obravnavani zadevi bolnišnice niso nastopale kot kupec v svojem imenu in za svoj račun, ampak so te le sodelovale pri javnem naročilu tožene stranke, kar je nedvoumno in izrecno navedeno v 8. točki pogodbe o javnem naročilu.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – ogrožanje življenja in zdravja
Pridržana oseba zaradi duševne motnje ogroža sebe in druge, druga oblika zdravljenja pa ni mogoča, torej ne more biti nobenega dvoma o tem, da so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
prodaja dolžnikovega premoženja - način prodaje - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - predkupna pravica
Predkupna pravica obstoječega najemnika na dolžnikovem premoženju predstavlja ključno okoliščino pri odločanju o najprimernejšem načinu prodaje tega premoženja. S kombinacijo javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ob hkratni predkupni pravici upravičenca se doseže rezultat, ki ga zakonski koncept prodaje ne dopušča.
Že v prvem poizkusu prodaje dolžnikovega premoženja se omeji konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminatorne udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja.
OZ člen 6, 6/2, 33, 33/2, 33/3, 52, 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 844, 844/1. ZNPosr člen 14.
predpogodba - prodajna pogodba - ara
Potrdilo je glede na njegovo vsebino šteti kot predpogodbo, saj vsebuje zavezo, da se bo med tožnikoma kot prodajalcema in prvotno prvo toženko kot kupko najkasneje do dne 21. 5. 2009 sklenila (glavna) prodajna pogodba za natančno (tudi z zemljiškoknjižnimi podatki) opredeljeno stanovanje tožnikov, s čimer je opredeljen predmet (bodoče) prodajne pogodbe, v potrdilu pa je natančno določena tudi kupnina (52.500,00 EUR) ter način njenega plačila. V pisni obliki sklenjeno potrdilo o deponiranju denarja z dne 20. 3. 2009 tako vsebuje vse bistvene sestavine (glavne) prodajne pogodbe, s čimer po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpolnjuje zahteve za prodajno predpogodbo.
OZ sicer ne predvideva dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe, ga pa tudi ne prepoveduje, iz česar izhaja, da je dogovor o ari mogoč tudi ob sklenitvi predpogodbe v znak njene sklenitve (prvi odstavek 64. člena OZ) in z namenom utrditve iz nje izhajajoče obveznosti skleniti glavno pogodbo.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja
poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil postopka – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se (smiselno) uporabljajo (nekatera, in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP.