OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074666
OZ člen 15. ZPP člen 452, 453.
sprejem ponudbe – soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - spor majhne vrednosti - prekluzija
Ker je bilo doseženo soglasje tako glede predmeta pogodbe, obsega naročila, kot tudi glede cene, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena.
Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ).
spor majhne vrednosti - zaslišanje zakonitega zastopnika - pravočasnost dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Tožeča stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku po izvedbi preostalih dokazov podala dokazni predlog za zaslišanje njenega sedanjega zakonitega zastopnika s povsem pavšalno utemeljitvijo, da naj se ga zasliši, ker je vodil celo zadevo, oziroma, da bi vedel izpovedati o celotni vsebini dogajanj glede tega spora. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni bilo dolžno izvajati prepozno predlaganega in nesubstanciranega dokaza tožeče stranke.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/1. ZST-1A člen 42.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za taksno oprostitev - vprašanje uporabe določb ZST in ZST-1 - pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev
Pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci
Tožnik je bil kot starejši delavec varovana kategorija po 114. členu ZDR. Tožena stranka je tožniku nezakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker ni ravnala v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR, saj pisno soglasje k odpovedi s strani tožnika ni bilo podano. Tudi, če bi se tožnik ustno strinjal z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa to ne zadošča, ker je v ZDR izrecno predpisano pisno soglasje delavca prav zaradi posledic, ki jih takšno soglasje za delavca, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, ima (pri čemer je bistvena zlasti izguba pravice do nadomestila za čas brezposelnosti).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik (policist) je s službenim vozilom, v službenem času, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo in tako naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izpolnjen je bil tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka). Glede na naravo dela, ki ga opravlja Policija kot represivni organ in ker je tožnik kot policist tisti, ki bi moral v skladu z določili Kodeksa policijske etike varovati in utrjevati ugled Policije, je bilo njegovo ravnanje nesprejemljivo. Tožnik kot policist - vodja policijskega okoliša, kateremu je zaupana tudi naloga preprečevanje cestnoprometnih prekrškov, bi moral še toliko bolj kot drugi posamezniki slediti zahtevam poklica, ki ga opravlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Direktor tožene stranke je ugotovil dejstva in okoliščine tožniku očitane kršitve že dne 12. 10. 2011. Od vodje proizvodnje je bil seznanjen o tem, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo na način, kot je bilo prvotno ugotovljeno. Zato je vse udeležence dogodka poklical k sebi in zadnji trije so napisali in podpisali izjave, da je tožnik vrgel kovinsko koleno s ciklona silosa pralne linije v oškodovanca. Direktor je na podlagi takšnih izjav, napisanih dne 12. 10. 2011, ugotovil, da ima razlog, da jim verjame, zaradi česar se je odločil za odpoved. Za presojo zagovora tožnika z dne 9. 11. 2011 je pomembno, da direktor tožene stranke tega dne ni mogel ugotoviti razloga za izredno odpoved, saj je tožnik na zagovoru zanikal očitano kršitev in vztrajal na okoliščinah delovne nesreče, ki so bile prvotno ugotovljene že v letu 2010. To pomeni, da se je direktor ob takšnem zagovoru zgolj prepričal, da je bila pisna obdolžitev upravičena, saj je vsebinske razloge za odpoved ugotovil že dne 12. 10. 2011. Glede na navedeno je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 11. 2011 tožniku podana po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, zato je nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - izvedenec
Sodišče prve stopnje ne more utemeljevati nastanek tožničine bolezni na ugotovitvah mnenja invalidske komisije, ki je bilo podlaga za odločbo ZPIZ o priznani invalidnosti, saj je bilo takšno mnenje izdelano zgolj za postopek priznanja socialnih oziroma invalidskih pravic zavarovanke. Za presojo v konkretnem primeru je pomembno, da tožnica uveljavlja v delovnem sporu plačilo odškodnine zaradi okvare zdravja in nastanka bolezni v posledici daljšega in neposrednega stika s škodljivimi snovmi na delovnem mestu pri toženi stranki, ko je bila v stiku s številnimi dražljivci dihal. V tej zvezi je bilo priporočeno, da ob ugodni priliki zamenja delovno mesto, oziroma nadalje predlagano drugo delo. Sodišče prve stopnje nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko ocenjevalo takšne ugotovitve in predloge zdravnikov glede zdravstvenega stanja in zamenjave delovnega mesta tožnice v spornem času, posebno pa ne glede posledic kemičnih vplivov nevarnih snovi, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta. Verodostojne ugotovitve o kemični škodljivosti nevarnih snovi, do katerih je tožnica prihajala v stik na delu pri toženi stranki, lahko poda samo izvedenec ustrezne medicinske stroke.
delovna uspešnost - stimulacija - plačilo razlike plače
Odgovorni urednik je imel v panožni kolektivni pogodbi podlago, da je predlagal za tožnike višino stimulacije iz naslova uspešnega dela. Vendar pa je bila končna realizacija obračuna in dejansko izplačilo plače iz tega naslova odvisna od odločitve direktorja tožene stranke, ki je takrat očitno ocenil, da bi izplačilo takšnega dela plače preseglo finančne zmožnosti družbe. Tudi izvedenec finančne stroke je podal ugotovitve o negativnem poslovanju tožene stranke v spornem času, zaradi katere ni bilo podlage za izplačilo dela plače, ki ga zahteva tožnik.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - neobstoj pravne podlage za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - ustavitev izvršbe - izguba statusa stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 18. člen ZPUOOD, ki določa, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi tega zakona, to je po 17. 11. 2011, odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni mogoče več uveljavljati. Navedeno pomeni, da pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe, če je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ne obstaja več. Z izbrisom iz sodnega registra je dolžnik prenehal obstajati (441. člen ZFPPIPP), izgubil je status pravne osebe, s tem pa tudi status stranke v postopku (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 204, 2043. ZVZD člen 15. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - predhodni zdravstveni pregled - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ob nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Zato delodajalec ne more za delavca, ki nima zdravstvene zmožnosti, kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
V obravnavanem primeru je morebitna očitna pomota izključena, saj je toženka pritožbo ne samo poslala nepristojnemu sodišču, ampak jo je nanj tudi naslovila. Čeprav toženka nima pooblaščenca, ji nikakor ni mogoče pripisati nevednosti. Toženka namreč nastopa v številnih pravdah pri sodišču prve stopnje. Sodeč po njenih vlogah v postopku, ne gre za neuko osebo. Po presoji pritožbenega sodišča zato njene pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno.
regres za letni dopust - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje - možnost obravnavanja - vabilo stranki na narok
Toženi stranki ni bila vročena niti tožba niti vabilo na narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je namreč pošiljko z vabilom na narok za glavno obravnavo utemeljeno zavrnila, ker ni bila naslovljena nanjo, temveč na drugo pravno osebo. Zato tudi niso bili podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, plačati pogodbeno kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela (25. člen KPTD). Pravnomočna sodba, na podlagi katere tožnica zahteva plačilo pogodbene kazni, je sodba na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z določenim datumom, ampak še traja, tožena stranka pa jo je dolžna pozvati na delo in ji priznati vse pravice do dneva vrnitve na delo (vključno s plačilom nadomestila plače). Zato je tožnica upravičena do plačila pogodbene kazni, čeprav gre za nezakonito prenehanje delovnega razmerja v povezavi s transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 1.
dodatek za nevarne naloge - vojska
Tožnik je v spornem času na misiji izvajal takšne nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do zahtevanega dodatka, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 9. člena Priloge 2 Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru izvajanja nadzora množic, evakuacije državljanov Republike Slovenije iz nevarnih območij, zaščite, reševanja in pomoči, taktičnih premikov v območju delovanja in letalskega transporta na območju delovanja).
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravic - denarna kazen
Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, je njeno pritožbo potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Tožnica bi že v tožbi lahko postavila zahtevek za sodno razvezo in plačilo ustrezne odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je očitno ocenila, da nadaljevanje delovnega razmerja s toženo stranko ni mogoče (glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je domnevnega „nasprotja interesov“ zaradi zaposlitve tožničinega partnerja pri konkurenčni firmi). Zato vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave, v kateri se tožnica zavzema za sodno razvezo, ni mogoče šteti za zlorabo pravic z namenom škodovanja toženi stranki. Predlog za izrek denarne kazni tožnici zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave zato ni utemeljen, saj ne gre za zlorabo pravic in za izrek denarne kazni niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje o vrnitvi preplačila družinske pokojnine, s katero je sodišče odpravilo odločbi toženca o tem, da je tožnik dolžan tožencu vrniti preplačilo družinske pokojnine, se opira na sodbo pritožbenega sodišča o prenehanju pravice do družinske pokojnine, s katero sta bili odpravljeni odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj, in s tem odločeno, da tožniku pravica do družinske pokojnine ni prenehala. Ker je bila ta sodba pritožbenega sodišča v reviziji spremenjena tako, da je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca o prenehanju pravice do družinske pokojnine zavrnjen in s tem potrjena pravilnost in zakonitost odločitve o prenehanju pravice za nazaj, je predlog toženca za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje glede vrnitve preplačila družinske pokojnine, utemeljen.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.