OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074091
ZOR člen 376, 376/1, 383.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska škoda – zastaranje – začetek teka zastaranja – zadržanje zastaranja – neustaven zakon – trditveno in dokazno breme - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Škoda in njen obseg sta bila tožniku znana najkasneje takrat, ko mu je bila vročena odločba o ponovni prijavi v register stalnega prebivalstva RS, zato je tedaj začelo teči zastaranje.
ZVEtL člen 24, 24/1, 24/1–5, 24/2. ZFPPIPP člen 310, 313.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni interes – zavrženje predloga - priznanje izločitvene pravice predlagateljem v stečajnem postopku nasprotnega udeleženca
Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.
Dokler stečajni upravitelj oziroma dolžnik ne prizna izločitvene pravice predlagateljem, ti pa še niso vpisani v zemljiško knjigo po ZVETLu, imajo predlagatelji pravni interes po 24. členu ZVETL za dokončanje postopka, saj gre za vprašanje njihove lastninske pravice na posameznih delih stavbe.
Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
mandatna pogodba – poročilo mandatarja o stanju poslov – obračunavanje storitev mandatarja
4. člen Pogodbe v skladu z načelom dispozitivnosti nadomešča 772. člen OZ. Udeleženci obligacijskih razmerij lahko namreč uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
Zaradi spremembe razpravljajočega sodnika se glavna obravnava začne znova, a to ne pomeni, da lahko stranka podaja nove trditve in dokaze, saj ne gre za prvi narok.
Določbo 223. člena SPZ, ki predpisuje, da stvarna služnost preneha na podlagi zakona (ex lege), če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje, je šteti za tak poseben predpis, ki tožniku omogoča vložitev ugotovitvene tožbe brez zatrjevanja pravnega interesa.
Lastnik služeče nepremičnine se lahko izvrševanju služnosti „upre“, to pomeni, da se zaveda, da služnost obstaja. Za obravnavano zadevo torej sploh ni pomembno, ali je tožnik vedel ali ni za obstoječo služnost, ključno je, da jo je preprečil, tožena stranka pa je tri leta zaporedoma ni izvrševala.
ZASP -B člen 26. ZASP člen 158, 158/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe
V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravna narava odstopa – napotitev na pravdo
Izjava o odstopu dednega deleža predstavlja dvostranski pravni posel. Razveljavitev ali preklic izjave je mogoče po pravilih obligacijskega prava, torej sporazumno ali (ob izpolnjenih dodatnih pogojih) v ustreznem postopku. Če sporazuma ni, dedič pa tudi ne vloži tožbe (po napotitvi sodišča), zapuščinsko sodišče odloči upoštevajoč izjavo o odstopu dednega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079025
ZPP člen 214. OZ člen 243.
finančni leasing – odstop od pogodbe – obseg odškodnine – ukrepi za zmanjšanje škode – trditveno in dokazno breme o prenizko doseženi kupnini za prodano vozilo
Trditveno in dokazno breme, da tožnica kot oškodovanka ni storila vseh razumnih ukrepov, da bi zmanjšala višino škode, je na tožencu. V zvezi s tem je toženec ugovarjal le, da je iztržek od prodaje vozila prenizek in ne predstavlja tržne vrednosti za tovrstno vozilo, v tem okviru pa je treba obravnavati tudi toženčev ugovor, da so previsoko obračunani stroški odvzema vozila. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa toženec ni podal zadostnih trditev o okoliščinah, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo, ali je tožnica storila vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo.
Ker ugotovitve o obstoju zavarovalnega kritja sodijo v podlago zahtevka, bi se morala vmesna sodba izreči o toženkinem ugovoru, da povrnitev uveljavljanih stroškov s pogodbo ni bila dogovorjena.
KZ člen 311, 311/3. ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/1, 220, 220/1.
izločitev dokazov - zapisnik o zasegu predmetov
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog zagovornice obtoženca za izločitev dokazov in sicer potrdila in zapisnika o zasegu predmetov in mobilnega telefona in štirih SIM kartic, saj je bil zaseg opravljen na podlagi 220. člena in ob pogojih 148. in 164. člena ZKP, obtoženec pa je zapisnike tudi podpisal in v svojem zagovoru ni trdil, da naj bi bil k temu prisiljen. Iz zapisnikov pa tudi izhaja, da je predmete izročil policistom sam.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini - oprostitev odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine
Opaženje preklade, pri čemer se je tožnik poškodoval, predstavlja nevarno dejavnost, saj je šlo za delo na višini in na nedograjeni opažni plošči, kar predstavlja okoliščino s povečano nevarnostjo za poškodbo delavcev.
OZ člen 312. ZIZ člen 38, 38/6, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 337, 337/3.
pobotni ugovor - ugovor prenehanja terjatve - stroški ugovornega postopka - (delno) neutemeljeno sprožen postopek
Ugovor pobota (procesni pobot) je omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni več možen v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.
Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
izpodbojna tožba – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – medsebojno zapiranje obveznosti
Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.
Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila
vznemirjanje lastninske pravice – služnost poti – prenehanje služnosti – omejitev služnosti – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – bistveno spremenjene okoliščine – opis prostorskih meja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je namesto zahtevane ukinitve služnosti to zgolj omejilo.
Kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba v izreku sodbe natančno opisati prostorske meje stvarne služnosti.
ZGD-1 člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov
Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.
Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/3, 44/3-2. ZGD-1 člen 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 502, 502/1. ZSReg člen 10, 10/1.
predlog za izbris družbenika - vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - družbena pogodba
Iz skupščinskega sklepa subjekta vpisa izhaja, da je bil družbenik J. M. izključen iz družbe, na podlagi predhodno izvedenega postopka, kot je predpisan v Pogodbi o ustanovitvi. Registrsko sodišče preizkuša predlog za vpis spremembe družbenika zaradi izključitve le v tem obsegu. Zato so pritožbene trditve, da v skupščinskem sklepu ni izkazano, da bi družbenik storil kršitev, zaradi katere je bil izključen, za odločitev o pritožbi nepomembne.V kolikor družbenik ni soglašal s skupščinskim sklepom, bi ga moral izpodbijati v rednem sodnem postopku.
Dokaza s postavitvijo izvedenca alkoholometrične stroke ni bil potreben, saj ne bi prispeval k ugotovitvi pravno pomembnih dejstev, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.