vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – prijava udeležbe – udeleženec postopka – izkaz pravnega nasledstva – pogoji za dopustitev udeležbe
Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da zadostuje, da so podatki glede (pravnega nasledstva) Gradbenega podjetja „T.“ razvidni iz sodnega registra, v katerega lahko sodišče samo vpogleda (zaradi česar naj ga na dopolnitev ne bi bilo potrebno pozivati). Ker ni razvidno (niti se to ne zatrjuje), da naj bi šlo v razmerju med zemljiškoknjižnim lastnikom stanovanja (to je A) in Gradbenim podjetjem „T.“ za univerzalno pravno nasledstvo (ali celo eno in isto podjetje, ki se je zgolj statusno preoblikovalo), bi v poštev prišlo le pravno nasledstvo glede predmetnega stanovanja.
ZVEtL člen 24, 24/1, 24/1–5, 24/2. ZFPPIPP člen 310, 313.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni interes – zavrženje predloga - priznanje izločitvene pravice predlagateljem v stečajnem postopku nasprotnega udeleženca
Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.
Dokler stečajni upravitelj oziroma dolžnik ne prizna izločitvene pravice predlagateljem, ti pa še niso vpisani v zemljiško knjigo po ZVETLu, imajo predlagatelji pravni interes po 24. členu ZVETL za dokončanje postopka, saj gre za vprašanje njihove lastninske pravice na posameznih delih stavbe.
Kadar sodišče postopek na prvi stopnji konča z nemeritorno odločbo in torej o predmetu v sporu vsebinsko ne odloča, o pravnomočno razsojeni stvari ne moremo govoriti.
smrtovnica – javna listina – neresničnost v podatkov v smrtovnici – trditveno in dokazno breme
Smrtovnica je javna listina, iz katere izhajajo podatki o smrti določene osebe, in drugi podatki, ki so pravno relevantni za obravnavanje zapuščine umrle osebe, med njimi tudi sorodstvena razmerja zapustnika s potencialnimi dediči. Pritožnica bi morala izpodbiti domnevo, da sodedinja ni zapustnikova sestra, temveč le polsestra, česar pa zgolj z navedbo dejstva, ki nasprotuje v smrtovnici navedenemu dejstvu (da je sestra), ne more uspeti. Za vsako dejstvo, ki nasprotuje že ugotovljenemu ali domnevanemu dejstvu, je namreč treba predlagati (nasproten) dokaz.
Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
Zaradi spremembe razpravljajočega sodnika se glavna obravnava začne znova, a to ne pomeni, da lahko stranka podaja nove trditve in dokaze, saj ne gre za prvi narok.
Določbo 223. člena SPZ, ki predpisuje, da stvarna služnost preneha na podlagi zakona (ex lege), če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje, je šteti za tak poseben predpis, ki tožniku omogoča vložitev ugotovitvene tožbe brez zatrjevanja pravnega interesa.
Lastnik služeče nepremičnine se lahko izvrševanju služnosti „upre“, to pomeni, da se zaveda, da služnost obstaja. Za obravnavano zadevo torej sploh ni pomembno, ali je tožnik vedel ali ni za obstoječo služnost, ključno je, da jo je preprečil, tožena stranka pa je tri leta zaporedoma ni izvrševala.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - ničnost notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi
Izvršilno sodišče ne more presojati domnevne ničnosti dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij, ki naj bi bil podlaga kasnejšemu (zatrjevano ničnemu) notarskemu zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ter ustanovitvi skupne hipoteke, ki predstavlja izvršilni naslov. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, za katerega velja, da je sodišče nanj vezano, zato je mogoče samo v pravdnem postopku izpodbijati vsebinsko pomanjkljivost notarskega zapisa ali uveljavljati morebitne napake volje strank.
640. člen OZ ne ureja izračuna absolutnega zneska znižanja plačila, temveč le izračun deleža (odstotka), po katerem se plačilo zniža. Znesek, za katerega se plačilo zniža, pa se izračuna tako, da se višina, ki predstavlja vrednost stanovanja, pomnoži z deležem (odstotkom) sorazmernega znižanja plačila.
pomoč prava neuki stranki – zamuda naroka - ustne izjave zunaj naroka
V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079025
ZPP člen 214. OZ člen 243.
finančni leasing – odstop od pogodbe – obseg odškodnine – ukrepi za zmanjšanje škode – trditveno in dokazno breme o prenizko doseženi kupnini za prodano vozilo
Trditveno in dokazno breme, da tožnica kot oškodovanka ni storila vseh razumnih ukrepov, da bi zmanjšala višino škode, je na tožencu. V zvezi s tem je toženec ugovarjal le, da je iztržek od prodaje vozila prenizek in ne predstavlja tržne vrednosti za tovrstno vozilo, v tem okviru pa je treba obravnavati tudi toženčev ugovor, da so previsoko obračunani stroški odvzema vozila. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa toženec ni podal zadostnih trditev o okoliščinah, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo, ali je tožnica storila vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo.
Ker ugotovitve o obstoju zavarovalnega kritja sodijo v podlago zahtevka, bi se morala vmesna sodba izreči o toženkinem ugovoru, da povrnitev uveljavljanih stroškov s pogodbo ni bila dogovorjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059995
ZPP člen 285, 318, 318/4. OZ člen 243. 243/1, 633, 633/1.
odškodnina – kršitev pogodbene obveznosti – sklepčnost tožbe – obravnava nasprotne tožbe v ločenem postopku – pripravljalna vloga v prvotni zadevi – materialno procesno vodstvo – ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke – nepremoženjska škoda
Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.
Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.
Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.
izpodbojna tožba – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – medsebojno zapiranje obveznosti
Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.
Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila
povrnitev pravdnih stroškov – obravnavanje stroškovnika na naroku za glavno obravnavo – odločanje o povrnitvi stroškov
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravil postopka, ker stroškovnika drugo tožene stranke na naroku za glavno obravnavo ni obravnavalo.
vlaganje v tujo nepremičnino – solastninska pravica – nova stvar – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – skupno premoženje
Glede na obseg vlaganj tožnice in prvotoženca v hišo v lasti toženih strank v trajanju njune življenjske skupnosti, tožnici na hiši ne pripada solastninska pravica, ker z vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar. Tožnica tudi ni dokazala, da bi obstajal dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na hiši. Tožnica je upravičena le do plačila terjatev do prvotoženca iz naslova skupnega premoženja, do drugotoženca pa na podlagi neupravičene obogatitve.
Dela sorodnikov prvotoženca pri adaptaciji podstrešja, ki predstavlja njegovo posebno premoženje, ni moč šteti kot delo, s katerim se je povečevala vrednost skupnega premoženja.
Tožeča stranka je s H. poslovala zgolj na podlagi predložene dokumentacije, identitete pogodbenika, s katerim je sklepala pogodbo o leasingu, pa ni preverjala. Glede na to, da se s sklepanjem tovrstnih poslov tožeča stranka poklicno ukvarja in da na tem področju večkrat prihaja do zlorab in sporov, je ona tista, ki bi z večjo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka – goljufijo lahko preprečila.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
Bistveni namen skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju je bila v tem, da se izigra upnici, kar je nedopustno, posledica tega pa je ničnost takšne pogodbe.