Bistveno je zadnje posestno stanje, to je stanje posesti pred motenjem, ki je predmet te pravde.
Ni pravilno stališče pritožbe, da je soposestnik upravičen do posestnega varstva v posestni pravdi le, če mu je soposestnik odvzel posest stvari oziroma ga je izključil iz posesti, in da ima sicer na voljo le petitorno pravdo. Soposestnik mora paziti le na to, da ne postavi tožbenega zahtevka, ki soposestniku odvzema soposest stvari in ga iz posesti stvari izključuje, saj takšnega varstva zakon ne omogoča. Enako velja za sodišče, ko ugodi tožbenemu zahtevku v njegovem restitucijskem in prepovednem delu.
Ugotovitvi, da je material toženec odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, ker ga je vgradil v dvorišče, še ne utemeljujeta prepovedi nadaljnjega motenja. Treba je ugotoviti, ali je bilo takšno ravnanje toženca motilno in obstoj ekonomskega interesa.
pogodba o naročilu - pravica do plačila za svoj trud - odstotek prisojene odškodnine - odpoved pooblastila za zastopanje s strani tožene stranke - sorazmerni del plačila
Navkljub dogovoru pravdnih strank o plačilu za opravljeno delo po odstotku (eventualno) prisojene odškodnine, tožniku pripada sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve, ker je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženke kot naročnika.
Primeren način za izračun sorazmernega dela plačila je z obračunom dejansko opravljenih odvetniških storitev po odvetniški tarifi.
Preklic pogodbe je bil v v nasprotju s poštenjem, zato posredniška pogodba s preklicem ni prenehala veljati. Dejstva, da je pogodbo podpisal le zet tožencev, ne more spremeniti oziroma vplivati na drugačno stališče. Tožeča stranka je izpolnila svojo zavezo po pogodbi, zato ji provizija za opravljeno delo gre.
Stališče sodišča prve stopnje, da so sklepi skupščine nični, zaradi tega ker tožena stranka kot javna delniška družba ni imela spletne strani, na kateri bi bila dolžna poskrbeti za obveščenost oziroma informiranje delničarjev o vsebini sklica skupščine, je materialnopravno zmotno in na tem stališču sprejeta odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.
spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
ZPP člen 286, 286b, 324. SPZ člen 95. OZ člen 190.
pobotni ugovor v pravdi - tričlenski izrek - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - vzdrževalna vlaganja namenjena ohranitvi vrednosti nepremičnine
Tožnik je vlagal v nepremičnine matere zaradi lastne uporabe in v pričakovanju, da bodo po smrti pripadle njemu, torej v pričakovanju nasprotne izpolnitve. Njegovo pričakovanje se je izjalovilo, saj je mati nepremičnine podarila toženki. Tej je s tem pripadla tudi korist od njegovih vlaganj. Predmet te pravde je vprašanje, kolikšna je vrednost tako dosežene koristi.
Obogatitev je tudi v prihranitvi stroškov, ki jih je imel lastnik nepremičnine za njeno vzdrževanje. Brez vzdrževalnih vlaganj bi se vrednost nepremičnine zmanjšala oziroma bi posamezni sestavni deli, ki ji pripadajo, propadli.
Po obogatitvnem načelu je prejemnik dolžan vrniti le toliko, za kar je obogaten, vendar ne več, kot je druga stranka prikrajšana.
Ugovor pobotanja je mogoče v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, vendar ob pogoju, da njegova postavitev ni povezana z novimi trditvami o dejstvih in predlaganih dokazih.
pogodba o delu – notifikacija napak – vsebina obvestila o napakah – konkretizacija napake
Naročnik mora o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda.
Izvedba del je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena.
Upnik je na sredstvih, ki so bila rezervirana na računu dolžnika, na podlagi predhodne odredbe pridobil ločitveno pravico z dnem rezervacije sredstev na računu dolžnika pod pogojem, da postane sklep o predhodni odredbi pravnomočen.
Prekinjen postopek zavarovanja s predhodno odredbo se po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave nadaljuje na podlagi določila tretjega odstavka 208. člena ZPP.
neprava zamudna sodba - poseg v osebnostne pravice – relativna oseba iz javnega življenja – javni uslužbenec – razkritje identitete komentatorja v spletnem forumu
Z razkritjem identitete pri eni od tem na spletnem forumu je tožnik stopil v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti in mora nase prevzeti tveganje, da bodo njegova mnenja (in tudi so) postala predmet diskusije in presoje.
Tožnik je javni uslužbenec, njihova ravnanja pa so načeloma vedno predmet javnega interesa, čeprav pri tem ne gre za izvrševanje politične funkcije
dodatni sklep o dedovanju - lastnina zapustnika - obstoj zapuščine
Ker zapustnica ni lastnica premoženja, glede katerega pritožnika zahtevata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
invalidnost - odškodnina za premoženjsko škodo - mesečna renta
Navedbe, da bi v primeru, če bi funkcijo direktorja opravljal v polnem delovnem času (če ne bi zaradi posledic poškodb iz prometne nesreče bil delno upokojen) na tem delovnem mestu prejemal višji mesečni dohodek, kot ga prejema sedaj, predstavljajo smiselno sklicevanje na to, da mu invalidnost III. kategorije preprečuje, da bi prejemal višji mesečni dohodek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021560
OZ člen 965. ZOZP člen 20.
direktna tožba proti zavarovalnici - uveljavljanje odškodnine od oškodovalca
Res je, da po določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 20. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti neposredno od zavarovalnice (direktna tožba). To pa še ne pomeni, da lahko oškodovanec za poplačilo škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, plačilo zahteva le od zavarovalnice, ne pa tudi od oškodovalca. Nasprotno, oškodovancu je dana možnost izbire. Odškodnino lahko zahteva neposredno od zavarovalnice na podlagi določbe 965. člena OZ in 20. člena ZOZP (direktna tožba), lahko pa tudi odškodnino uveljavlja od oškodovalca po Splošnih pravilih odškodninskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074658
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4. OZ člen 82, 82/2.
prekluzija – pravočasno predlaganje dokazov – pogodba o poslovnem sodelovanju – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – obligacija rezultata – odpoved pogodbe – odpovedni rok
Skrbnost glede dolžnosti pravočasnega predlaganja dokazov, ki jo zahteva ZPP od pravdnih strank, ne seže tako daleč, da bi morale stranke dokaze predlagati na zalogo (za primer, če se bo kateri od njih med postopkom izkazal za neizvedljivega).
Pogodba je rezultat pogajanj, zato je v „skupen namen pogodbenikov“ vključeno tudi iskanje kompromisov in pristajanje na manj ugodne ali celo obremenjujoče kavtele.
Skupen končni namen pogodbenikov in cilj pogodbe o poslovnem sodelovanju je bil v prodaji proizvodov tožeče stranke. Uspeh pogodbe se meri po številu prodanih artiklov in ne po številu pridobljenih zastopnikov.
Odpovedni rok je rok, namenjen temu, da se pogodbeni stranki pripravita na skorajšnjo prekinitev pogodbenega razmerja, in ne vključuje pravice do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
stroški postopka – akcesornost stroškovnega zahtevka – odločanje o stroških postopka – uspeh v drugem postopku – napotitveni sklep
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku, v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.
pogoji za začasno odredbo - zavarovanje z začasno odredbo
Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.
zadostno število predloženih vlog ali prilog – formalna pomanjkljivost – poziv sodišča – zavrženje tožbe
Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP.