spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
dodatni sklep o dedovanju - napotitveni sklep - nov dedič - možnost obravnavanja – dediščinska tožba
Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
Tožnikoma pravni red ne daje pravice do tožbe na izstavitev soglasja k gradnji/legalizaciji objekta v manjšem odmiku od predpisanega, zato s takim zahtevkom ne bi uspela, tudi če bi šlo za zlorabo pravic.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – sprememba zakona o sodnih taksah – doplačilo sodne takse za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
S spremembo 13. člena ZST-1 je odpadla materialnopravna podlaga za zaključek, da sklep, s katerim bi bilo ugodeno predlogu, ne bo veljal za doplačilo takse za redni postopek.
smrt stranke med pravdo – pooblaščenec – vstop dediča – pasivna legitimacija - dediči nujni sosporniki – oblikovanje tožbenega zahtevka
Med dediči pokojnega teče spor glede terjatve, ki bo (v kolikor bo ugotovljena) spadala v zapuščino. Ne glede na to, da do nastale situacije ni prišlo zato, ker bi bil zapuščinski postopek prekinjen, temveč zaradi smrti tožnika M. J. med postopkom, gre po naravi za spor o obsegu zapuščine (povečanje zapuščinskega premoženja).
Dediči so enotni in nujni sosporniki, saj je pravica dedičev skupna in nedeljiva ter izhaja iz zapuščine kot celote. V konkretnem primeru, ko je na aktivno stran vstopil le eden od dedičev, bi morali biti sodediči zajeti na pasivni strani. Preoblikovanje tožbenega zahtevka tako, da (dedič) tožnik zahteva izpolnitev v korist vseh dedičev, ne zadošča.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
razpravno načelo - izpoved priče - trditvena podlaga
Glede na uveljavljeno razpravno načelo sodišče ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz izpovedbe priče. Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
ZD člen 26, 26/1, 26/2, 27, 210, 210/1, 212. ZZZDR člen 58, 58/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - skupno premoženje - nujni delež - prikrajšanje dediča - vrnitev darila - (ne)odplačnost pravnega posla
Kadar kakšen od dedičev zatrjuje, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, tega ne uveljavlja kot dedič ampak kot tretji (originarni pridobitelj).
Skupno premoženje s smrtjo enega od zakoncev ni prenehalo obstajati; prenehala je le zakonska skupnost (zveza), s tem pa je nastala podlaga za delitev skupnega premoženja.
Od vprašanja (ne)odplačnosti pravnega posla je odvisna dedna pravica A. H. (prikrajšanje nujnega deleža in višina prikrajšanja).
Bistveno je zadnje posestno stanje, to je stanje posesti pred motenjem, ki je predmet te pravde.
Ni pravilno stališče pritožbe, da je soposestnik upravičen do posestnega varstva v posestni pravdi le, če mu je soposestnik odvzel posest stvari oziroma ga je izključil iz posesti, in da ima sicer na voljo le petitorno pravdo. Soposestnik mora paziti le na to, da ne postavi tožbenega zahtevka, ki soposestniku odvzema soposest stvari in ga iz posesti stvari izključuje, saj takšnega varstva zakon ne omogoča. Enako velja za sodišče, ko ugodi tožbenemu zahtevku v njegovem restitucijskem in prepovednem delu.
Ugotovitvi, da je material toženec odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, ker ga je vgradil v dvorišče, še ne utemeljujeta prepovedi nadaljnjega motenja. Treba je ugotoviti, ali je bilo takšno ravnanje toženca motilno in obstoj ekonomskega interesa.
ZPP člen 286, 286b, 324. SPZ člen 95. OZ člen 190.
pobotni ugovor v pravdi - tričlenski izrek - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - vzdrževalna vlaganja namenjena ohranitvi vrednosti nepremičnine
Tožnik je vlagal v nepremičnine matere zaradi lastne uporabe in v pričakovanju, da bodo po smrti pripadle njemu, torej v pričakovanju nasprotne izpolnitve. Njegovo pričakovanje se je izjalovilo, saj je mati nepremičnine podarila toženki. Tej je s tem pripadla tudi korist od njegovih vlaganj. Predmet te pravde je vprašanje, kolikšna je vrednost tako dosežene koristi.
Obogatitev je tudi v prihranitvi stroškov, ki jih je imel lastnik nepremičnine za njeno vzdrževanje. Brez vzdrževalnih vlaganj bi se vrednost nepremičnine zmanjšala oziroma bi posamezni sestavni deli, ki ji pripadajo, propadli.
Po obogatitvnem načelu je prejemnik dolžan vrniti le toliko, za kar je obogaten, vendar ne več, kot je druga stranka prikrajšana.
Ugovor pobotanja je mogoče v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, vendar ob pogoju, da njegova postavitev ni povezana z novimi trditvami o dejstvih in predlaganih dokazih.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.