ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
ZD člen 26, 26/1, 26/2, 27, 210, 210/1, 212. ZZZDR člen 58, 58/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - skupno premoženje - nujni delež - prikrajšanje dediča - vrnitev darila - (ne)odplačnost pravnega posla
Kadar kakšen od dedičev zatrjuje, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, tega ne uveljavlja kot dedič ampak kot tretji (originarni pridobitelj).
Skupno premoženje s smrtjo enega od zakoncev ni prenehalo obstajati; prenehala je le zakonska skupnost (zveza), s tem pa je nastala podlaga za delitev skupnega premoženja.
Od vprašanja (ne)odplačnosti pravnega posla je odvisna dedna pravica A. H. (prikrajšanje nujnega deleža in višina prikrajšanja).
spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
predlog za obnovo postopka – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – stranka postopka – položaj tretjega – izpraznitev stanovanja
Oseba, ki v postopku za izpraznitev stanovanja ni sodelovala in tudi ni bila stranka tega postopka, ni legitimirana za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njena ustavna pravica do sodnega varstva je varovana v okviru sredstev, ki jih pravni red daje tretjemu v izvršilnem postopku.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
komanditna pogodba – pooblastilo za vodenje in zastopanje
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka za vodenje ali zastopanje izbrisane komanditne družbe ni imela podlage niti v zakonu niti v pogodbi o ustanovitvi te družbe, je pravilno zaključilo, da je ni mogoče šteti za aktivno, temveč zgolj za pasivno družbenico.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
ZIZ člen 35, 35/1, 64, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – ugovor tretjega – dovolilno sodišče – atrakcija pristojnosti
Odločanje o ugovoru tretjega udeleženca je odločanje o vprašanju izvršbe, saj je vsebinsko vezano s stadijem dovolitve izvršbe. Zato je za odločanje o ugovoru tretjega pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, in to ne glede na to, v kakšnem stadiju je izvršilni postopek. ZIZ za vprašanja izvršbe ne določa atrakcije pristojnosti po razpravljajočem sodišču, kot je to primer pri ureditvi predhodnih odredb.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
pogodba o naročilu - pravica do plačila za svoj trud - odstotek prisojene odškodnine - odpoved pooblastila za zastopanje s strani tožene stranke - sorazmerni del plačila
Navkljub dogovoru pravdnih strank o plačilu za opravljeno delo po odstotku (eventualno) prisojene odškodnine, tožniku pripada sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve, ker je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženke kot naročnika.
Primeren način za izračun sorazmernega dela plačila je z obračunom dejansko opravljenih odvetniških storitev po odvetniški tarifi.