KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041172
KZ člen 267, 267/1. ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 148, 148/2, 148/3.
jemanje podkupnine - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nedovoljen dokaz - informativni razgovor s policisti - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje priče - izpovedba priče
Glede na uveljavljeno načelo proste dokazne presoje iz 18. člena ZKP, sodišče ne sme opreti svoje odločitve na dokaze, ki so pridobljeni nezakonito. Med te sicer ne spadajo uradni zaznamki; ker to ni dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, ni pa tudi dokaz, da bi se sodna odločba - obsodilna sodba smela nanj opirati, ker gre le za "pomožen dokaz", ki je s kasnejšo izpovedbo priče o vsebini le-tega, lahko potrjen ali ne. Prav izpovedba priče je potem predmet dokazne presoje, kar pomeni, da bo sodba lahko oprta na izpovedbo priče, ne pa na uradni zaznamek, v katerem je zapisano, kaj je ta oseba povedala ob informativnem razgovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041598
SPZ člen 40. ZOR člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/2. OZ člen 198.
pogodba o poslovnem sodelovanju - prenehanje pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - dokazna ocena - verodostojnost priče - razlaga pogodbe
Iz nobenega izvedenega dokaza ne izhaja, da bi bila pri sklepanju Pogodbe o poslovnem sodelovanju »pozabljena« časovna omejitev obveznosti tožene stranke, zato tožena stranka verodostojnosti zaslišanih prič ne more uspešno izpodbiti s sklicevanjem na njuno domnevno pristranskost, ki naj bi bila posledica njune želje, da se izogneta očitkom, da sta, ker je bila časovna omejitev pozabljena, sklenila (za toženo stranko) škodljivo pogodbo, saj ta njena domneva ni z ničemer izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je tudi tožeča stranka prispevala k izgradnji igrišč, da je bila brezplačna uporaba teniških igrišč (ki se je v primarni ureditvi iz leta 1999 zagotovila z izročitvijo nalepk, po letu 2002 pa v obliki nadomestne izpolnitve v plačilu denarne protivrednosti) tožeči stranki priznana kot odmena za prispevek pri izgradnji igrišč (in ne kot darilo), da je z odpovedjo Pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehal veljati bistveni vsebinski del Dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, da je z odpovedjo tožena stranka prenehala tožeči stranki izplačevati letni denarni znesek, prav tako pa so z odpovedjo prenehale tudi ostale pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke iz 4. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je bila tožeči stranki v času trajanja pogodbe priznana pravica do uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov, vse brez nadomestila, pa tudi, da je bil namen spornega določila 4. člena Dogovora št. 1/99 z dne 14. 4. 1999, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kako naj se uredijo njuna medsebojna razmerja v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot sestavnim delom Dogovora z dne 14. 4. 1999.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 31, 54.. OZ člen 672, 672/1, 677, 677/1, 679, 680, 680/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari
Po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona. Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Upoštevanje navodil pošiljatelja je tipično za prevozno pogodbo, pri čemer pa pomen pojma upoštevanja navodil v smislu prevozne pogodbe vsebinsko ni enak pojmu delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Navodila pošiljatelja oziroma naročnika prevozniku so okvirne narave in ne posegajo v samostojnost prevoznika pri organiziranju njegove dejavnosti.
Razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, ampak pogodba o prevozu blaga.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00038662
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42.
sodni register - tožba za opustitev uporabe in izbris firme - firma - firma (razlikovalni del) - blagovna znamka - zaščitena blagovna znamka - kršitev znamke - zmeda na trgu - zamenljiva podobnost - razlikovanje
Sicer drži, da beseda RED, ki jo povprečni potrošnik razume, ker je angleški jezik v Sloveniji prisoten do te mere, da je temu tako, ni močan distinktivni element v sestavini firme. Vendar se te besede ne sme ločiti od besede WISTTON. Zmotno je pritožbeno stališče, da je dopustno pri presoji podobnosti firme in znamke narediti izsek iz celotnega fantazijskega dela firme ozira črk firme subjekta vpisa in jo primerjati z blagovno znamko WINSTON.
Pri presoji podobnosti celotnega fantazijskega dela firme subjekta vpisa (WISTTONRED) z registriranimi znamkami nasprotnega udeleženca (Winston) in ne le dela fantazijskega dela firme, fantazijski del firme WISTTONRED že na prvi pogled vizualno, fonetično in pomensko ni podoben znamki WINSTON oziroma Winston. Zato sporna firma ne bo povzročila zmede na trgu, tudi ob dejstvu, da je potrošnik znamke Winston kadilec, katerega sodna praksa označuje kot nadpovprečno pozornega kupca svoje znamke cigaret.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038737
OZ člen 131, 171. ZEN člen 3, 123, 123/1, 123/2.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - vzpostavitev prejšnjega stanja - mejnik - uničenje mejnikov - odstranitev mejnika - urejena meja - obnova meje v naravi - označitev meje v naravi - geodetska storitev - dolžnost zmanjševanja škode
Izhajajoč iz določbe 123. člena ZEN je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/5.. ZEPDSV člen 19.. ZDR-1 člen 128, 128/2, 200, 200/4, 202.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 64.
delovni čas - evidenca o izrabi delovnega časa - dodatek za delo ob nedeljah in praznikih
Sicer drži tožnikova pritožbena navedba, da dokazno breme v zvezi s tem, da je do delavca poravnal vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja, nosi delodajalec. Vendar pa je delavec tisti, ki mora pred tem ustrezno zatrjevati in dokazati, da je takšna obveznost sploh nastala.
V skladu z določbo 19. člena ZEPDSV je evidentiranje delovnega časa primarno obveznost delodajalca, kar pa ne pomeni, da je tožbenemu zahtevku za plačilo presežnih ur treba ugoditi že na podlagi ugotovitve, da tožena stranka natančnejše evidence tožnikovega delovnega časa ni vodila (iz njene evidence je razvidno le to, kdo je ob posameznih dnevih v koči opravljal delo, ne pa tudi časovni intervali opravljanja teh del). Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je v primerih, kot je obravnavani, ko zakonita zastopnica tožnikovega dela zaradi narave dela in oddaljenosti koče ni mogla vsakodnevno spremljati in nadzirati, vodenje natančne evidence delovnega časa tudi obveznost delavca, še posebej če opravlja delo preko pogodbeno dogovorjenega (polnega) delovnega časa. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da so zatrjevane presežne ure dokazane z njegovimi evidencami. Tožnik zvezka, v katerega naj bi si po njegovi izpovedi zapisoval ure dela, sodišču prve stopnje ni predložil, sodišče prve stopnje pa njegove računalniške evidence delovnega časa zaradi že obrazloženih neskladij z drugimi izvedenimi dokazi utemeljeno ni upoštevalo pri odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038002
ZICPES člen 76, 76/1, 76/2, 76/2-3. OZ člen 131, 197. ZPP člen 7, 212. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 29.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - predpostavke odgovornosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - razmerje med pravdnima strankama - adekvatna vzročnost - verzijski zahtevek - kršitev pravic intelektualne lastnine - imetnik znamke - kršitelj - stroški skladiščenja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja morajo biti skladno z določili OZ in ZVPSBNO podane vse zakonsko predvidene predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno. Te so: nastala škoda, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in vzročna zveza med škodo in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Odgovornost države je, kot že pojasnjeno, ob izpolnjeni predpostavki kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja objektivna. Skladno z določilom 131. člena OZ je trditveno in dokazno breme glede nastanka in višine škode, kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter vzročne zveze med nastankom škode in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na tožeči stranki (oškodovancu).
Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Iz pojasnjenega izhaja, da lahko povrnitev škode zahteva le oseba, ki ji je škoda nastala in še to le v primeru, da so v konkretnem primeru v razmerju med odgovorno osebo (toženo stranko) in oškodovancem (tožečo stranko) izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je treba obstoj vzročne zveze med škodo in očitano kršitvijo presojati le v okviru razmerja med pravdnima strankama. Zato tožeča stranka z obširnimi pritožbenimi navedbami o obstoju zatrjevane vzročne zveze med očitano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in stroški skladiščenja, ki bi, če ne bi nastali njej ampak kršiteljema, ne more uspeti.
Stroški skladiščenja blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZICPES primarno bremenijo kršitelje teh pravic. Šele, če jih ti po pozivu carinskega organa ne poravnajo, lahko njihovo plačilo carinski urad zahteva od imetnika pravic. Če imetnik pravic plača te stroške carinskemu organu ima nasproti kršitelja pravic zahtevek na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka bi tako morala povračilo plačanih stroškov skladiščenja najprej terjati od kršiteljev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037897
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZFPPIPP člen 132, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2, 251, 301, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 339, 339/2, 339/2-8.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju - nepravilna vročitev sodnega pisanja - kršitev pravice do izjave - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje pravdnega postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev
Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ.
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.
ZGD-1 člen 255, 255/2, 255/2-2, 515, 515/6. ZSReg člen 34, 34-4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - ovire za vpis - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - zaporna kazen - pogojna obsodba - zakonska rehabilitacija - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve o vtoževani pravici do izredne denarne socialne pomoči je podana v 33. členu ZSVarPre, ki opredeljuje namen in določa pogoje za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Po navedeni določbi ZSVarPre se lahko samski osebi, kot posebna oblika denarne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038774
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 354, 354/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oprostitev obtožbe - zavrnitev obtožbe - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - direktni naklep
Da je bila kot storilka kaznivega dejanja po obtožbi obravnavana le obdolžena A.V. in ne njen oče H.Š. Res je sicer, da so bila tudi zoper slednjega predlagana posamezna preiskovalna dejanja, da je bil tedaj zaslišan kot osumljenec, vendar ga po zaslišanju okrožna državna tožilka ni ničesar obtožila. Smiselno predlagana sprememba v tej smeri je izključena, kajti po prvem odstavku 354. člena ZKP se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obdolžena in samo na dejanje, ki je predmet vložene, spremenjene ali razširjenje obtožbe.
ZDSS-1 člen 24.. ZUI člen 8, 8/4.. ZIPRS1415 člen 68, 68/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se lahko teh šest let nanaša le na čas od uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) dalje (24. 5. 2008), ne pa tudi na predhodno obdobje, saj naj bi to pomenilo nedopustno retrogradno uporabo Uredbe, kar pa ne drži. Določba o preteklem številu let že po sami vsebini nima zveze z vprašanjem retrogradne uporabe ali veljavnosti predpisa. Kot pravilno navaja pritožba, na napačnost stališča, da pretekla leta iz časa pred uveljavitvijo Uredbe niso upoštevana, kaže tudi prehodna določba 11. člena Uredbe, iz katere izhaja, da se napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te Uredbe ne prekine.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - uspeh po temelju in višini - odmera odvetniških stroškov - vrednost točke
V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.
Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
Sodišče druge stopnje se strinja s podpredsednikom sodišča, ko v razumljivih razlogih sklepa pravilno ugotavlja, da je vsebina odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, bodisi sodnikovo osebno prepričanje ali kakšna okoliščina na njegovi strani, ki pri razumnem človeku ustvarjata dvom v nepristranskost sodnika in nepravilnost sodnikovih odločitev, s katerimi se posamezni procesni udeleženec ne strinja. Te so predmet samostojnih pravnih sredstev, ki morajo biti šele v nadaljevanju postopka preizkušena in ne že znotraj pravnega sredstva z drugim predmetom in namenom obravnavanja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec pritožbe ni podpisal. Takšna pritožba je nepopolna in jo je potrebno zavreči, saj se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038754
ZPotK-2 člen 20, 22. OZ člen 14, 28. ZPP člen 214, 214/1. ZPSto-2 člen 41, 41/2.
pogodba o potrošniškem kreditu - kršitev kreditne pogodbe - neplačilo obroka kredita - odstop od kreditne pogodbe - poziv na plačilo - izjava o odstopu - odstopna pravica - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - obvestilo o odstopu - primeren dodaten rok za odstop - razdrtje pogodbe - oblikovalno upravičenje - oblikovalna pravica - enostransko oblikovalno upravičenje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - domneva priznanja dejstev - učinek domneve priznanja dejstev
Stranka učinek domneve priznanja iz prvega odstavka 214. člena ZPP lahko prepreči z izjavo, da dejstva ne pozna, vendar to velja le, če gre za dejstvo, ki se ne nanaša na ravnanje stranke ali na njeno zaznavanje. Pri tem izjave o nevednosti ni mogoče vrednotiti ločeno od zahteve po informiranosti. Stranka si mora, če z določenimi dejstvi ni seznanjena, priskrbeti določene informacije, če je pri tem neuspešna, pa navesti razlog za neuspeh.
Odstopna izjava je brezoblična in če ni podana že pred pravdo ali izvršbo, se kot obvestilo o odstopu šteje vložitev tožbe ali predloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00041242
OZ člen 346, 355, 355/1. ZPP člen 22, 339/1, 339/2.
pogodba o naročniškem razmerju - splošni pogoji - odstop od pogodbe - pravica stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zastaranje - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - krajevna pristojnost sodišča
Če v zadevi odloča sodišče, ki ni krajevno pristojno za odločanje v skladu z določili ZPP o krajevni pristojnosti, lahko kršitev teh določil in določila 22. člena ZPP v primeru, ko ni bil vložen ugovor krajevne pristojnosti, o katerem bi sodišče odločilo, odločitev o njem pa bi bila vzeta v izpodbijano sodbo, predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v postopku v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pogodbeno materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožeča stranka toženki, ki po prenehanju naročniške pogodbe ni vrnila opreme, ki je v lasti tožeče stranke in ji je bila na podlagi sklenjene naročniške pogodbe le dana v brezplačno uporabo, povsem upravičeno zaračunala strošek za v uporabo dano in nevrnjeno opremo tožeče stranke.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi toženkin ugovor zastaranja, ko je uporabilo splošni petletni zastaralni rok, saj predmetna terjatev tožeče stranke ni terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, ki zastarajo v skladu s 5. alinejo 1. odstavka 355. člena OZ v enem letu, temveč gre pri njej za enkratno terjatev tožeče stranke zaradi nevračila opreme, katere lastnik je tožeča stranka.