ustavitev izvršbe na denarna sredstva - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Pritrditi je sicer pritožbi, da iz obvestila organizacije za plačilni promet z dne 29. 6. 2020, ki ga je sodišče prejelo dne 2. 7. 2020 izhaja, da je predmetni sklep o izvršbi na 4. mestu za poplačilo, vendar pa iz podatkov spisa, konkretno iz obvestila organizacije za plačilni promet, ki ga je sodišče prejelo dne 1. 7. 2020 izhaja tudi, da ne obstajajo rubljiva sredstva skladno z drugim odstavkom 141. člena ZIZ.
Ker dejstvo, da je organizacija za plačilni promet predmetni sklep o izvršbi uvrstila na 4. mesto ne izključuje možnosti neobstoja rubljivih sredstev po drugem odstavku 141. člena ZIZ, saj mora dolžnikov dolžnik vsak prejeti sklep o izvršbi evidentirati, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila o obstoju okoliščin po drugem odstavku 141. člena ZIZ.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo toženki vročiti osebno (po pravilih iz 142. člena ZPP) ne le sklep z dne 21. 1. 2020, s katerim je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, pač pa tudi opozorilo o ponovnem teku roka za plačilo sodne takse. Tako plačilni nalog kot tudi sklep o predlogu za taksno oprostitev skupaj z opozorilom po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. ZPP člen 8, 212.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - dokazna ocena priče - dejanska uporaba poti - trajni travnik - vožnja - dokazovanje
Načeloma velja, da ob ugotovitvi, da se je služnostna pot uporabljala, niti ni bistven obstoj drugega dostopa do tožnikovih (gospodujočih) nepremičnin oziroma morebitne vožnje tožnika po tem drugem dostopu. Potrebnost in koristnost namreč nista pogoja za njeno priposestvovanje, pač pa bi bili pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040770
DZ člen 157, 161.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Po utrjenem stališču v sodni praksi se z začasno odredbo uredi položaj v družini, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj.
zavarovalno pravo - splošni pogoji zavarovanja - izključitev obveznosti zavarovalnice - dodatno nezgodno zavarovanje - vinjenost zavarovanca
Splošni pogoji PG-NE/10-4 v 10. točki prvega odstavka 9. člena izključujejo obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov - akcesorna narava obresti - vrednost glavnega zahtevka
Odločitev o obrestnem delu zahtevka kot akcesorni terjatvi, ne more vplivati na končni uspeh strank v postopku. Delna zavrnitev obrestnega zahtevka ne predstavlja delnega uspeha toženca v sporu.
spolno nasilje - šikaniranje na delovnem mestu - izrek pogojne obsodbe - določitev kazni - poprava pisno izdelane sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Izreku izpodbijane sodbe ni mogoče očitati nerazumljivosti in nasprotovanja samemu sebi zgolj zaradi tega, ker je v odločbi o kazenski sankciji sodišče prve stopnje enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo. Sklep o popravi sodbe se izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do te situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj si je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se dejansko ujema z izvirnikom.
spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo - sodba na podlagi pripoznave
Skladno z določilom 453.a člena ZPP se v sporu majhne vrednosti šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, če (pravočasno) ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena ( zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka).
ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3, 46, 46/2.
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - videokonferenca - zaslišanje preko videokonference - obravnava
Pritožba izpostavlja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti, ker se postopki in pregledi v tovrstnih primerih v posledici COVID-19 odvijajo po videokonferenci. Na podlagi drugega odstavka 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. V danih izjemnih okoliščinah, ko so v veljavi ukrepi, s katerimi se želi zajeziti širjenje virusa COVID-19, z namenom čim bolj učinkovite zaščite vseh udeležencev postopka, takšna oblika stika in razgovora sodišča s pridržano osebo ne posega v načelo neposrednosti in ni v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZDZdr. Pritožba tudi ne navede konkretnih okoliščin, ki bi morda kazale, da je tak način postopanja sodišča vplival na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin osebe ter na individualno obravnavo in enako dostopnost do obravnave (glej drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
izvršitev odločbe o osebnih stikih - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi ugovorni razlogi, zakaj se je odločil za samokaranteno, in razlogi glede bivanjskih razmer upnice, njene službe in njegova kritika glede skrbi za zdravje njunih otrok, še posebej mld. M., ne predstavljajo ugovorih razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka, ki je pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena ZPP), sledila, izpolnila svoje trditveno in dokazno breme iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Njene trditve in dokazi so postali del procesnega gradiva, o njih pa se je oziroma bi se morala nasprotna stranka po pozivu sodišča (drugi odstavek 286.a člena ZPP) izreči. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP, da se izjavi do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, je predpisana zato, da lahko sodišče presodi, ali mora glede dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, izvajati dokaze. Priznana dejstva namreč ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Ker se v obravnavani zadevi (po podatkih spisa) tožena stranka v pravdnem postopku do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke (sploh) ni izrekla (v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla le, da zaradi neusklajenosti terjatev podaja ugovor neobstoja terjatve), je nespornost dejanskega stanja med strankama, ki je podlaga za uporabo prvega odstavka 488. člena ZPP, nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
ZPP člen 114a, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 74.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - COVID-19 - omejevanje stikov zaradi epidemije - zaslišanje preko videokonference - zaslišanje preko telefonske povezave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - demenca - ogrožanje sebe in drugih - razlogi o odločilnih dejstvih - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tudi v postopkih po ZDZdr je dopustno in tudi ustavno skladno v danih okoliščinah (epidemija nalezljive bolezni) izvesti zaslišanje prek videokonference ali tudi zgolj prek zvočne zveze.
Neustrezno izvedeno zaslišanje lahko pomeni kršitev strankine pravice do izjave, na to kršitev pa sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora stranka tako kršitev uveljavljati takoj, sicer se v postopkih s pravnimi sredstvi taka kršitev ne upošteva (286.b člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Četudi se je na načelni ravni mogoče strinjati, da je pri osebi z demenco in kognitivnim upadom pričakovati ogrožanje (sebe in drugih), pa pritožbeno sodišče poudarja, da so tudi oblike in stopnje demence ter posledično vpliv te diagnoze na sposobnost presojanja in ravnanja posameznega pacienta odvisni in različni od človeka do človeka, zato je nedopustno napraviti zaključke o domnevnem ogrožanju sebe ali drugih zgolj na podlagi klinične diagnoze demence in/ali kroničnega organskega psihosindroma.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - otrok, oddan v rejništvo - namestitev v rejniško družino - rejništvo - ogroženost otroka - vpis na visoko šolo - načelo največje otrokove koristi
Predlagateljica ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - posebno predrzen način - odklenjena vrata - stanovalci - mala tatvina - pravna opredelitev dejanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je obdolženi v obravnavanih primerih, opisanih v točkah a), c) in d) prvostopnega izreka, tatvine storil na posebno predrzen način, saj je deloval ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivega dejanja ali neposredno po njem prijet ali vsaj prepoznan kot storilec. Dejanja je storil podnevi, v obljudenih stanovanjih, v bližnji navzočnosti oškodovancev in drugih oseb, ki so ga videle gibati se na kraju kaznivega dejanja, v enem primeru pa se je z eno od oškodovank celo pogovarjal (točka a)), v drugem pa bil pregnan s strani sosede oškodovancev. Tak način izvršitve več kaznivih dejanj tatvine (točke a), c) in d)) upravičuje sklep o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine na posebno predrzen način, kajti način, na kateri je obdolženi storil posamezna dejanja v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tega kaznivega dejanja. Okoliščina, ali se je obdolženi z eno od oškodovank pogovarjal neposredno pred izvršitvijo ali po izvršitvi dejanja, za pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja ni odločilna, izkazuje pa visoko stopnjo predrznosti obdolženca in njegove iznajdljivosti pri izvršitvi, ko je zaloten na kraju kaznivega dejanja, oškodovanki ponujal storitev pleskanja in jo s tem zamotil.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.