ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
tek procesnega roka - epidemija - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu navedb obsojenčevega zagovornika, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so pritožnikove navedbe o datumu pričetka veljavnosti Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju Odredba) zmotne. Tako jezikovna razlaga odredbe kot tudi po izdaji predmetne odredbe uveljavljena sodna praksa, še zlasti v zvezi z računanjem teka procesnih rokov, z gotovostjo izkazujejo, da je Odredba stopila v veljavo dne 16. 3. 2020 in ne 12. 3. 2020 (ob razglasitvi epidemije) kot to skuša dokazati pritožnik.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obravnavana zadeva ni zapletena, v pisnem gradivu pa je bilo že do vložitve obtožnice zbranih dovolj podatkov, da je lahko predsednica senata o predlogu zagovornice za izločitev dokazov odločila in nikakor ni bilo potrebno opraviti naroka po 285.b členu ZKP. Sklicevanje pritožbe na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 5499/2017 z dne 31. 5. 2017 ni utemeljeno, saj kot izhaja iz jedra odločbe, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih. Pritožbeno sodišče pa je že obrazložilo, da dokazi, ki jih je zbrala predsednica senata, niso toliko pomembni, še manj pa odločilni, da ne bi mogla odločiti o predlogu za izločitev dokazov oziroma da bi jih morala izvesti na naroku v prisotnosti strank.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/2, 406, 406/1, 406/1-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podaljšanje - pokojnina - rubljiva sredstva
Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037849
URS člen 22, 23. SZ-1 člen 24, 24/5. ZPP člen 339, 339/2, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - obratovalni stroški - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarno poroštvo - litispendenca - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do sodnega varstva - pravica do kontradiktornega postopka
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
OZ člen 555. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razveza izročilne pogodbe - preklic izročitve - izpolnjevanje obveznosti - pravica stranke do izjave v postopku - dokazni predlog za zaslišanje strank - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Glavna obravnava je bila končana na naroku dne 11. 3. 2020, tožnik takrat niti ni podal nobenega predloga za dodatno zaslišanje tožencev niti ni uveljavljal kršitve določb pravdnega postopka. Predlog za dodatno zaslišanje prve toženke s strani tožnika je podal šele z vlogo z dne 15. 4. 2020, torej po koncu glavne obravnave.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek, uveden po uradni dolžnosti - demenca - ugotavljanje okoliščin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sposobnost skrbeti zase
Ali nasprotna udeleženka zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične.
nadomestna sodba - sodba na podlagi pripoznave - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - fikcija vročitve - pravica do izjave v postopku - spor majhne vrednosti - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - vročilnica kot javna listina
Sodišče je izdajo nadomestne sodbe pojasnilo v točki 5 obrazložitve in sicer je s sklicevanjem na 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP navedlo, da je v obrazložitvi sodbe z dne 15. 6. 2020 bilo nasprotje v odločilnih dejstvih med tem kar je bilo navedeno v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom PPP ... z dne 27. 4. 2020 izrečenih 9 kazenskih točk, ni storil on, temveč njegova prijateljica.
URS člen 22, 25.. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.. ZPP člen 8, 339, 339/3, 339/2-14.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - nedopustna kavza - nagib za sklenitev pogodbe - oškodovanje upnikov - načelo proste dokazne presoje - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP) ter si ni izoblikovalo predstave o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Dokazna ocena je pomanjkljiva, neprepričljiva in ne temelji na določbi 8. člena ZPP.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - popolnost predloga - dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - vložitev pripravljalne vloge - dokazilo o vložitvi vloge - dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.
V primeru obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči od dneva, ko se šteje, da je odločba, ki je postala pravnomočna, stranki vročena (tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oziroma da ji odločba sploh ni bila vročena) oziroma od pravnomočnosti odločbe sodišča prve stopnje, kadar bi rok začel teči preden bi odločba postala pravnomočna (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ). Za presojo pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka torej dejstvo, kdaj se je stranka seznanila s sklepom o izvršbi in izvedela za možnost vložitve predloga za obnovo postopka, ni relevantno.
OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
uporabnina - tržna najemnina - neupravičena uporaba - uporaba tuje stvari - korist od uporabe tuje stvari - nedobroverni posestnik - metoda izračuna uporabnine - vlaganja - potrebni in koristni stroški - plodovi
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zadevah kot je predmetna za osnovni kriterij pri presoji višine uporabnine praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni solastnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica od uporabe izključenega solastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. Kot nedobrovernega posestnika ga namreč zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnega koli razloga opustil obrati.
Višina uporabnine se določi v višini povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar, izvedenec pa mora izračunati višino najemnine glede na dejansko stanje nepremičnine, ne pa glede na hipotetično stanje po določenih vlaganjih in z odbitkom stroškov vlaganj.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - pomanjkljivosti odločbe - dejansko prebivališče
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v uvodu in izreku zapis o naslovu dejanskega prebivališča P. G. ni pravno relevanten, saj ne pomeni, da je P. G. iz Psihiatrične bolnišnice ... odpuščen na ta naveden naslov, ne pomeni odločitve, da je, oziroma da bo na tem naslovu njegovo dejansko prebivališče po odpustu iz bolnišnice. Pravne učinke ima le odločitev sodišča, da je P. G. odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... in to pomeni, da ga v tej bolnišnici ne smejo zadržati oziroma zadrževati proti njegovi volji, da jo lahko zapusti.
narok v sporih majhne vrednosti - pavšalno zanikanje - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje - neizvedba naroka
Ves čas (tako v ugovoru, odgovoru na dopolnitev tožbe, kot v pritožbi) je tožena stranka trdila le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, ker z njo ni sklenila nobene pogodbe oziroma ni obstajalo nobeno naročilo. To pa ni konkretizirana trditev. Gre za golo zanikanje, ki standardu konkretiziranosti ne ustreza. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da med strankama relevantno dejansko stanje ni sporno.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.