združitev kazenskih postopkov - enoten postopek - obdolženec - zagovornik - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ustavitev kazenskega postopka - sklep o ustavitvi postopka - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - brezplačna pravna pomoč - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.
Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je sodišče prve stopnje pri presoji o obstoju utemeljenega suma oprlo na zaslišanje tajnih sodelavcev v preiskavi, čeprav sta bila tajna delavca zaslišana na neustrezen oz. nezakonit način (ker sta se tajna delavca ob zaslišanju nahajala v prostorih policije, pri čemer pa na samem kraju zaslišanja ni bilo ustreznega sodnega nadzora, ker ni bila prisotna nobena oseba s strani sodne veje oblasti), kar naj bi potrdil tudi preiskovalni sodnik, in bi zato morali biti ti dokazi izločeni, pa je potrebno poudariti, da tudi v tem primeru, da bi šlo za takšno situacijo, to dejstvo ne bi vplivalo na pravilnost zaključka o obstoju utemeljenega suma, zlasti ker ta ne temelji zgolj na zaslišanju tajnih delavcev, temveč na številnih drugih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje podrobneje predstavilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek
Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1. Ta določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Odločilno je, da je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena. Dogovor o uskladitvi višine plač in sklep uprave, tudi če bi imela naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge pravne podlage, ki bi drugače določala višino njene plače kot sklenjena pogodba o zaposlitvi.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pravice po določbah ZPIZ-2, torej tudi pravica do nadomestila za invalidnost, se lahko pridobi le v primeru, če je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti (tretji odstavek 396. člena ZPIZ-2). Ker pri tožnici omenjeno ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039186
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bil zaradi delovne naloge, ko je moral tožnik dnevno skrbeti za vozilo (tj. pregled vozila, vžig vozila, pregled tekočin v vozilu), v skupnem trajanju od pol ure do ene ure dnevno, tudi na sicer predviden prost dan, prekinjen njegov tedenski počitek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bila naloga nujna, ker je moralo biti vozilo v vsakem trenutku pripravljeno za uporabo, vozila pa so bila stara in so kot taka potrebovala še toliko večjo skrb glede vzdrževanja. Pritožbene navedbe, da je šlo pri tem zgolj za manjši obseg dela, niso relevantne, bistveno je, da tožena stranka tožniku ni omogočila koriščenja tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur. Počitek mora biti neprekinjen, delavec mora biti 24 ur neprekinjeno prost vseh delovnih obveznosti. To pa tožniku ni bilo zagotovljeno.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija umika pritožbe - plačilo sodne takse
Pritožbena navedba, da sodna taksa ni pravilno odmerjena, ni več predmet tega pritožbenega postopka. Predmet je samo, ali je dolžnica v podaljšanem roku plačala sodno takso.
Pri tako izključno določeni stvarni pristojnosti sodišča za odločitev o obročnem plačilu denarne kazni je jasno, da to ne more biti predmet kakršnega koli poravnavanja v postopku njene prisilne izterjave in dodatno, da niti materialnih rokov za plačilo denarne kazni na takšen način ni mogoče premakniti. Vse drugo je obid zakona, pa je zato pravilno, da je o pritožničini prošnji odločilo ravno sodišče ter da jo je po pravilno ugotovljeni prekoračitvi roka iz petega odstavka 47. člena KZ-1, kot prepozno zavrglo.
ZŠtip člen 49, 50.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 97, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - izključitveni razlog - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ZŠtip-1 ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil ali ne.
V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je v bistvu šlo za pravno praznino. Pritožbeno sodišče je takšno stališče že zavzelo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile, t.j. sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Takšna razlaga in uporaba je nenazadnje v skladu s splošno določbo 3. člena ZŠtip-1, ki definira višjo silo kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Nemožnost zagovora magistrske naloge pred določenim dnem kljub pravočasno oddani dispoziciji iz razlogov na strani izobraževalne institucije zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
Dokler izvršilni naslov velja, ga mora dolžnik izpolniti, sicer lahko upnik uporabi prisilna sredstva, v tem primeru postopek zavarovanja. Z vložitvijo predloga za zavarovanje so nastali upniku stroški. Ti so bili potrebni za zavarovanje po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj dolžnik še vedno dolguje obveznost po izvršilnem naslovu.
Prvi dolžnik je bil o dolžnosti podpisa pritožnika opozorjen v drugem odstavku pravnega pouka predhodnega sklepa, da se štejeta ugovora dolžnikov za umaknjena. Ker prvi dolžnik ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje o nepodpisu pritožbe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni bila popolna.
ZFPPIPP člen 60, 103, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
stečajni postopek - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - pravna podlaga za terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve.
Na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.
Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.
ZFPPIPP člen 384, 384/6-2, 399, 399/2-1, 399/2-2, 400, 400/2. URS člen 14, 14/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti - upoštevanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je zakonodajalcu že naložilo presojo zakonske ureditve glede desetletnega obdobja nedovoljenosti odpusta, hkrati pa sklenilo, da se obstoječa zakonska ureditev še naprej uporablja do tedaj, ko bo zakonodajalec ta vprašanja celovito pretehtal na novo. To pa pomeni, da je treba tudi v sedaj obravnavani zadevi upoštevati, da se še naprej uporablja obstoječa zakonska ureditev.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 172, 172/1, 172/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovor
Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZIZ člen 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 213.
ugovor - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - odgovor na ugovor - ugovor zastaranja - dokazi in izvajanje dokazov - informativni dokaz
Ugovor, v katerem je pritožnik (dolžnik) navedel, da je obveznost plačal in predlagal lastno zaslišanje, ni obrazložen. Zatrjevano dejstvo mora biti konkretizirano - ne zadošča le zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (obveznost sem izpolnil s plačilom). Konkretizacija trditve o plačilu je pomembna tudi zaradi časovnih omejitev pravno pomembnih trditev iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na popolno odsotnost pravno pomembnih trditev in neprimernost predlaganega dokaza (zaslišanje dolžnika). Dokazni predlog je bil dan v informativne namene, zato ga sodišče upravičeno ni izvedlo.
Upniku je treba vročiti v odgovor le obrazložen ugovor, zato sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane relativno bistvene kršitve določb postopka, ko je odločilo, ne da bi ugovor vročilo upniku v odgovor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Ni potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve (pravilneje dolga). Če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038023
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 73, 73/1, 252, 251/3, 308, 308/3.. ZKP člen 374, 374/2.
varnostni ukrep odvzema predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje ponarejanja listin - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
S temi navedbami zagovornica ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, konkretno po 5. točki 372. člena ZKP, ki je podana, če je bila z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Tega zagovornica tudi ne trdi, temveč nasprotuje dejanskim ugotovitvam in razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o izrečenem varnostnem ukrepu. Slednje pa pomeni uveljavljanje samostojnega pritožbenega razloga po drugem odstavku 374. člena ZKP, to je izpodbijanje odločbe o varnostnem ukrepu, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče to odločbo izdalo nepravilno.
ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 451, 452, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper plačilni nalog - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - dopolnitev tožbe - novi dokazi - izvedba prepoznega dokaza - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - trditveno in dokazno breme - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o odstopu terjatev
Kadar se začne pravdni postopek kot izvršba na podlagi verodostojne listine, teče postopek po pravilih, ki veljajo v primeru ugovora zoper plačilni nalog, zato z vložitvijo predloga za izvršbo pravica upnika (tožeče stranke), da navaja dejstva in predlaga dokaze, ni izčrpana. Po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru ima vsaka stranka še pravico v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze, nato pa v dodatni vlogi še odgovoriti na navedbe druge stranke.
Toženka sodišču očita, da je izvedlo dva nepravočasno predlagana dokaza ter nanju oprlo svojo odločitev. Očitana kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno izpodbijanje iz tega razloga pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno.