redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi).
Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037574
ZPP člen 343. DZ člen 168.
začasna odredba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - zavrženje pritožbe - pritožbeni stroški - pravni interes
Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038486
ZD člen 165, 205, 205/3, 220. ZPP člen 286, 286b.
zapuščinski postopek - nujni delež - obseg zapustnikovega premoženja - izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - prava neuka stranka - uveljavljanje dedne pravice - sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - eventualna maksima v zapuščinskem postopku - pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku - vrnitev darila
Po 220. členu ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po izdaji sklepa podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva.
V tako imenovanih oficioznih postopkih (kot je zapuščinski) ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Ta specialna določba zato izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP. Vse to pa pomeni, da mora pritožbeno sodišče upoštevati tudi tiste novote, ki so navedene v pritožbi in ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje vloge - zloraba pravice do pravnega sredstva
Predmetni spor majhne vrednosti je pravnomočno zaključen (op. pritožnik je bil s prvo (pravočasno) pritožbo neuspešen, njegova druga (nepravočasna) pritožba je bila zavržena). V tem odločanju se presoja pravilnost zavrženja njegove tretje vloge, ki je po vsebini pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje, in gre za nedovoljeno vlogo, medtem ko je toženčeva pritožba zoper sklep o zavrženju, ki se obravnava, neutemeljena.
SPZ člen 142, 142/1. OZ člen 343, 356, 366. ZFPPIPP člen 300, 308, 308/2, 308/2-2.
neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepristop na narok - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice - kreditna pogodba - stečajni dolžnik - ločitvena pravica - notarska hipoteka - hipoteka za tuj dolg - zastavitev nepremičnine za tuj dolg - realni dolžnik - osebni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Stečajna dolžnica je s sklenitvijo pogodbe o hipoteki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa s svojo nepremičnino kot zastaviteljica prevzela jamstvo za tuj dolg in s tem odgovornost za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Kot realna dolžnica ni obenem tudi osebna dolžnica tožene stranke, zato toženka iz tega naslova nima terjatve zoper njo. Kot je bilo navedeno, ima le pravico, da se iz njenega nepremičnega premoženja, ki je obremenjen s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima iz omenjene kreditne pogodbe. Tožnik kot drugi upnik je bil zato napoten na pravdo oziroma na vložitev tožbe za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, ne pa tudi na neobstoj glavne terjatve. Podlaga njegovi tožbi je torej v 2. točki drugega odstavka 308. členu ZFPPIPP in ne v 300. členu navedenega zakona.
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče zahtevati od tožnice, da zatrjuje konkretno nevarnost odtujitve za sporno nepremičnino. Sodišče je pravilno upoštevalo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost uveljavitve terjatve; to je obstoj zunanjih, od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve oziroma njene otežitve neodvisnih dejavnikov, mora pa biti konkretna - upnik mora tako izkazati konkretno nevarnost. Upniku nedenarne terjatve torej ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri dalo tak rezultat.
ZDR-1 člen 44.. ZJU člen 5.. ZObr člen 88.. ZSPJS člen 2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - vojak
Zaradi zaključka, da je delo nosilca predmeta odgovornejše od dela soizvajalca ter poučevanje na višji (nadaljevalni) stopnji zahtevnejše od poučevanja na osnovni stopnji, je sodišče tožbeni zahtevek za višje plačilo za obdobja, v katerih je bil tožnik le soizvajalec predmetov na nadaljevalnih stopnjah in nosilec predmetov na osnovni stopnji, zavrnilo.
najemna pogodba - ustna najemna pogodba - uporaba stanovanja - plačilo najemnine - škoda - udrt parket - izklop elektrike
Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.
tožeča stranka - pooblaščenec - status stranke - procesno nasledstvo - sodediči - dediščinska skupnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - konfuzija
Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3.
plačilo za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - materialni stroški izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno.
Izvedenec je za več kot leto dni prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja. Za podaljšanje roka je zaprosil šele dlje časa po izteku roka. Na več pozivov k predložitvi mnenja se ni odzval. Specifičnost zadeve ni utemeljevala tolikšne zamude z izdelavo mnenja. Izvedenec se na pritožbeno stališče tožnice ni odzval z odgovorom na pritožbo. Zamude z izdelavo izvedenskega mnenja torej ni upravičil. Ker je bila zamuda bistveno daljša od 50 dni, je utemeljeno znižanje nagrade na 50 %.
Sodišče v sporih iz družinskih razmerij izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje - stroški izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Toženec je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, zato mora plačati stroške, ki so nastali z izvedbo tega dokaza. Pritožba zato zmotno meni, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz po uradni dolžnosti, ker je vabilo izvedenca na narok še preden je prejelo od toženca pripombe na izvedensko mnenje.
Ni odločilno, da so nastali stroški povezani s čakanjem izvedenca na zaslišanje, ker je bila predhodno zaslišana tožnica, saj je bil dokaz z izvedencem izveden na predlog toženca.
ZPP člen 319, 319/2. ZPOmK člen 63b, 63b/2, 63b/3. ZIZ člen 226.
nelojalna konkurenca - dejanje nelojalne konkurence - zavajanje potrošnikov - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje tožbe - res iudicata - prepovedni zahtevek - objava sodbe - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova
Pomen prepovednega zahtevka, ki preprečuje nadaljnje dejanje nelojalne konkurence je v tem, da ni treba tožeči stranki pri vsakem dejanju, ki je po vsebini enako in je že zajeto v pravnomočni sodbi med istima strankama, vlagati nove tožbe. Tožeča stranka lahko v izvršbi doseže izvršitev prepovednega pravnomočnega zahtevka.
Tožbeni zahtevek v tej tožbi je tudi bolj konkretiziran kot tisti v pravnomočni sodbi. To pa ne pomeni, da dejanje opisano s tožbenim zahtevkom v tem postopku: "da morajo odjemalci tožeče stranke s toženo stranko ali z družbo E. d. o. o. skleniti novo pogodbo o dobavi elektrike," ni vsebovano v pravnomočni sodbi, "da se toženi stranki prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke na način, ki je neupravičeno usmerjen v prekinitev poslovnega razmerja odjemalcev tožeče stranke s tožečo stranko."
Tožeča stranka bi dosegla več, če bi v izvršbi (z izrekom dokaj visokih denarnih kazni) preprečila toženi stranki nadaljnje nelojalno ravnanje, kot pa z objavo sodbe še v drugih medijih.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel.
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico.
Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta.
Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - Republika Slovenija - premoženje zapustnika
V last RS je z zapustničino smrtjo prešel del vsake pravice, ki so predstavljale zapustničino premoženje. Nikakršne zakonske podlage ni za pritožbeno stališče, da naj bi se omejitev dedovanja v celoti nanašala na določene pravice (obligacijske pravice na denarnih sredstvih), na lastninski pravici na nepremičnini pa v ustreznem deležu. Ni pa ovir, da ne bi pritožnica z oporočno dedinjo sklenila dogovora, ki bi sledil takšnemu njenemu predlogu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - bolniški stalež
Neutemeljene so pritožbene navedbe o navidezni oziroma fiktivni ukinitvi tožničinega delovnega mesta in v zvezi s tem o zlorabi instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz ugotovljenih dejstev namreč izhaja, da je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, da je ukinila Oddelek za kakovostni in trajnostni razvoj, katerega vodja je bila tožnica, in ustanovila nov oddelek, ki po obsegu in vsebini del, ni identičen z vsebino in obsegom del ukinjenega oddelka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v novo ustanovljenem oddelku poleg določenih del, ki so se prenesla iz ukinjenega oddelka (dela in vsebine iz področja kakovosti), opravljajo še dodatne nove vsebine, ki se nanašajo na študentske zadeve in ki jih ukinjeni oddelek ni izvajal.
Vrhovno sodišče RS je v številnih primerih zavzelo jasno stališče, da je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta utemeljen poslovni razlog in da se sodišče v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, toženim strankam povrniti njim nastale pravdne stroške, potem ko je pravilno ugotovilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038283
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretne okoliščine - opravljanje gospodarske dejavnosti - poslovno sodelovanje - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - zamolčanje podatkov - blokada transakcijskega računa - več transakcijskih računov - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje
Zavedanje storilca da, kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj iz civilnopravnega razmerja v kaznivo dejanje. To storilčevo zavest je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve, ki je eden izmed bistvenih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije in predstavlja izvršitveno ravnanje.
Zgolj v opisu zatrjevano obtoženčevo zamolčanje, da je imela njegova družba X. d.o.o. v letu 2012 blokiran bančni račun, ki je bil v oktobru 2012 ukinjen, ob hkratni navedbi, da je imela družba X. d.o.o. v tem času veljavno odprt drug bančni račun ter ob izostanku kakšnih drugih relevantnih okoliščin, izkustveno ne omogoča zanesljivega sklepanja, da obtoženec obveznosti ni nameraval poravnati in je predstavniku oškodovane družbe to zamolčal. Iz izreka izpodbijane sodbe tako ne izhaja zakonski znak preslepitve in ker niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, opisano ravnanje, ki se očita obtožencu, ni kaznivo dejanje.
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00038463
DZ člen 163, 163/2, 290, 290/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
nepravdni postopek - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - Družinski zakonik (DZ) - nasprotni udeleženci - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba o stikih - odločba o stikih - izvajalec stikov pod nadzorom - omejitev pravice do stikov - otrokova korist - otrokova želja - izjava mladoletnega otroka - psihično nasilje - izkazana ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Predmetni nepravdni postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga dne 20. 6. 2018, zato se zanj skladno z določilom prvega odstavka 290. člena DZ uporabljajo še določila ZZZDR. Višje sodišče v Ljubljani je predhodno že navedlo, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogoji za omejitev stikov z začasno odredbo verjetno izkazani (neomejeni stiki so za mld. C. C. ogrožujoči). Ne glede na (ne)obstoj znakov fizičnega ali spolnega nasilja, so prisotni znaki, ki kažejo na neprijetne telesne izkušnje mld. C. C. ob očetovih dotikih po telesu, kažejo se tudi znaki psihičnih pritiskov na deklico. Tako obnašanje kot tudi pripovedovanje deklice kaže, da je prihajalo do vedenja očeta, ki ji ni bilo všeč in zaradi katerega se ga boji. Neprimerno obnašanje očeta celo na stikih pod nadzorom je razvidno iz poročil CSD o teh stikih. Ogroženost mld. C. C. je torej v primeru neomejenih stikov nedvomno izkazana s stopnjo verjetnosti, zato je sodišče njene stike z očetom utemeljeno omejilo na stike pod nadzorom.