ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
SPZ člen 142, 142/1. OZ člen 343, 356, 366. ZFPPIPP člen 300, 308, 308/2, 308/2-2.
neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepristop na narok - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice - kreditna pogodba - stečajni dolžnik - ločitvena pravica - notarska hipoteka - hipoteka za tuj dolg - zastavitev nepremičnine za tuj dolg - realni dolžnik - osebni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Stečajna dolžnica je s sklenitvijo pogodbe o hipoteki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa s svojo nepremičnino kot zastaviteljica prevzela jamstvo za tuj dolg in s tem odgovornost za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Kot realna dolžnica ni obenem tudi osebna dolžnica tožene stranke, zato toženka iz tega naslova nima terjatve zoper njo. Kot je bilo navedeno, ima le pravico, da se iz njenega nepremičnega premoženja, ki je obremenjen s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima iz omenjene kreditne pogodbe. Tožnik kot drugi upnik je bil zato napoten na pravdo oziroma na vložitev tožbe za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, ne pa tudi na neobstoj glavne terjatve. Podlaga njegovi tožbi je torej v 2. točki drugega odstavka 308. členu ZFPPIPP in ne v 300. členu navedenega zakona.
ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 413. ZZZDR člen 129, 129a, 129a/2. DZ člen 190, 190/1, 190/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za mladoletnega otroka - razporeditev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - pridobitna preživninska zmožnost - ocena potreb - življenjski stroški - avtobus - zadostna obrazložitev
Življenjske stroške šestnajstletne hčerke pravdnih strank sodišče ocenjuje na 450 EUR, trinajstletnega sina pa na 430 EUR mesečno. Toženec mora pokriti 57 % potreb mladoletnih otrok, tožnica pa 43 %. Zmožnosti preživninskih zavezancev so primerljive, ob tem pa za praktično vse dnevne potrebe otrok poskrbi tožnica, saj toženec s hčerko nima stikov, s sinom pa bolj malo. Zato mora toženec kriti nekoliko večje breme preživljanja od tožnice.
ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
izvršilni naslov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izpraznitev in izročitev stanovanja - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Zaradi napačne presoje, da sodna poravnava v konkretnem primeru ne predstavlja dopustnega izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev iz stanovanj, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje v celoti neraziskano.
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče zahtevati od tožnice, da zatrjuje konkretno nevarnost odtujitve za sporno nepremičnino. Sodišče je pravilno upoštevalo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost uveljavitve terjatve; to je obstoj zunanjih, od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve oziroma njene otežitve neodvisnih dejavnikov, mora pa biti konkretna - upnik mora tako izkazati konkretno nevarnost. Upniku nedenarne terjatve torej ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri dalo tak rezultat.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov - določitev preživnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje po substitutu - zaslišanje pravdne stranke - postavitev izvedenca - pisno izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - zaslišanje izvedenca - potrebe otroka in zmožnosti staršev - korist mladoletnega otroka
V sodni praksi je enotno stališče, da slabša kot je komunikacija med staršema, bolj določno mora sodišče določiti stike.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo dejstev, ki bi izključevala strnjene stike toženca z otrokoma vsak drug vikend, kot sta predlagali pravdni stranki. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, ali bi takšni stiki ogrozili razvoj otrok in zato niso v njuno korist. Če je odgovor negativen, ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo določeno, da otroka prespita pri tožencu.
Delavna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov v okviru trditvene podlage tožnice, ki teh stroškov bivanja ni konkretno opredelila v navedbah, jih pa je ob zaslišanju, v ta namen pa je predložila tudi račune, je bila pravilna in je povsem zadoščala za pravilno dokazno oceno teh dejstev. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno sledilo prepričljivi izpovedbi tožnice, ki je ob zaslišanju natančno opredelila stroške, ki jih ima v zvezi z bivanjem, ki so objektivno primerljivi z bivalnimi stroški v podobnih skupnostih.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel.
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico.
Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta.
Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi).
Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - Republika Slovenija - premoženje zapustnika
V last RS je z zapustničino smrtjo prešel del vsake pravice, ki so predstavljale zapustničino premoženje. Nikakršne zakonske podlage ni za pritožbeno stališče, da naj bi se omejitev dedovanja v celoti nanašala na določene pravice (obligacijske pravice na denarnih sredstvih), na lastninski pravici na nepremičnini pa v ustreznem deležu. Ni pa ovir, da ne bi pritožnica z oporočno dedinjo sklenila dogovora, ki bi sledil takšnemu njenemu predlogu.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 116, 116/1, 138, 138/2.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - čakanje na delo
Predmet tega spora ni presoja zakonitosti napotitve na čakanje na delo, ampak - poleg presoje zakonitosti odpovedi - presoja višine nadomestila plače za čas čakanja na delo za posamezne mesece v spornih letih. Sodišče prve stopnje je denarnemu zahtevku za plačilo razlike nadomestila plače med 100 % in 80 % utemeljeno ugodilo, pri čemer je pravilno razlogovalo, da za nižje nadomestilo plače v višini 80 % po drugem odstavku 138. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa prvi odstavek tega člena ZDR-1. Najmanj ni bil izpolnjen pogoj, da lahko napotitev na čakanje na delo traja najdlje šest mesecev v posameznem koledarskem letu. Že neizpolnitev tega pogoja privede do utemeljenosti denarnega zahtevka tožnika, pri čemer je izpolnitev ostalih pogojev, na katere se nanašajo pritožbene navedbe, nebistvena.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, toženim strankam povrniti njim nastale pravdne stroške, potem ko je pravilno ugotovilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo ustrezno kazensko sankcijo - pogojno obsodbo, glede na to, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja še ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kot je razvidno iz izpiska iz kazenske evidence (list. št. 233 - 234). Pri izbiri in odmeri kazenske sankcije je ustrezno upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde ter se utemeljeno ni odločilo za izrek kazni, tudi ne denarne, kot jo predlaga v pritožbi državni tožilec. Denarno kazen je smiselno izreči, kadar storilcu premoženjsko stanje dopušča njeno plačilo. Odločitev o tem, da bo predlagal delo v splošno korist kot način izvršitve kazni, pa mora sprejeti tisti, ki bo delo v splošno korist opravljal in za takšno delo pokaže pripravljenost, a ne zato, ker kazni ne bi mogel plačati. Iz obdolženčevih osebnih podatkov je razvidno, da prejema socialno pomoč v znesku med 50,00 in 100,00 EUR, torej nima finančnih sredstev, da bi denarno kazen plačal. Odločbe o kazenski sankciji po obrazloženem ne gre spreminjati.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje vloge - zloraba pravice do pravnega sredstva
Predmetni spor majhne vrednosti je pravnomočno zaključen (op. pritožnik je bil s prvo (pravočasno) pritožbo neuspešen, njegova druga (nepravočasna) pritožba je bila zavržena). V tem odločanju se presoja pravilnost zavrženja njegove tretje vloge, ki je po vsebini pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje, in gre za nedovoljeno vlogo, medtem ko je toženčeva pritožba zoper sklep o zavrženju, ki se obravnava, neutemeljena.
najemna pogodba - ustna najemna pogodba - uporaba stanovanja - plačilo najemnine - škoda - udrt parket - izklop elektrike
Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.
tožeča stranka - pooblaščenec - status stranke - procesno nasledstvo - sodediči - dediščinska skupnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - konfuzija
Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.