V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bila zavržena storilčeva pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa.
Vozniško dovoljenje je potrebno razumeti kot pravico do udeležbe v cestnem prometu, ki je s tega vidika enotna, obsega pa upravičenja do udeležbe z različnimi kategorijami motornih vozil. Zato tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obsega vse kategorije, za katere je voznik imel veljavno vozniško dovoljenje v času storitve prekrška. Dejstvo, da je storilcu bilo 8 kazenskih točk izrečenih za prekršek storjen z AM kategorijo motornih vozil, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.
Določba drugega odstavka 202. e člena ZP-1 popolnoma jasna in razumljiva ter ne potrebuje nikakršne razlage oz. tolmačenja. Posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe je namreč popolnoma jasno in konkretno določena, zakonodajalec pa sodišču ne omogoča nobene možnosti tehtanja ali je preklic potreben ali ne. Preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč odločitev v zvezi z izvrševanjem prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do katere pride, ko storilec ne izpolnjuje vseh obveznosti in pogojev po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oz. se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja, da je torej treba ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu.
ZZK-1 člen 123, 196. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ-UPB1 člen 39, 39/2.
zemljiškoknjižni postopek - listine, ki so podlaga za vpis - vročitev listin - javnost zbirke listin - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku
V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).
OZ člen 33, 33/1, 843. ZPP člen 236a, 236a/6. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/1, 17, 17/1, 17/1-4, 20, 20/1.
pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno stanje nepremičnine
Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.
spor majhne vrednosti - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva na odgovor - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na toženi stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe (kar kvalificirani pooblaščenec nedvomno je) se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenci tožene stranke bi ob prejemu pisanja mogli in morali preveriti, ali so v njem vsa na ovojnici navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - splošni pogoji pogodbe - finančni leasing - obstoj težko nadomestljive škode
Tako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da se pogodbeno določilo nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih (še veljavnih, še sklenjenih) pogodbah v situaciji, ko leasingojemalec prostovoljno in v skladu s pogodbo plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedene določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je ena izmed (večih) pogodb odpovedana. Dolžnik zato ni imel podlage za to, da je (kot sam trdi) vsa prejeta plačila leasingojemalca (obroke od 1. - 7. po Pogodbi št. I1047296) knjižil po Pogodbi I047295, ki jo je pred tem že odpovedal in tako ni bila več podana situacija, ko bi imel leasingodajalec z leasingojemalcem sklenjenih več pogodb.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 17, 17/3, 17/3-2, 17/3-3, 52, 52/2, 52/2-3, 121, 121/1, 232, 232/1, 232/1-1. ZPP člen 82, 339, 339/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - nepopoln predlog - dopolnitev predloga - identifikacijski podatki dolžnika - kogentna zakonska določba - razlaga zakonskih določb - namen zakonske določbe - identifikacija dolžnika - premoženje, ki spada v stečajno maso - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - neznano bivališče - začasni zastopnik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Podatki za identifikacijo dolžnika (tretji odstavek 17. člena ZFPPIPP) so namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038739
ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 60, 62, 62/1. OZ člen 40, 40/2. URS člen 33, 67, 67/1.
zapuščinski postopek - zahtevek za razveljavitev - ugotovitev ničnosti - veljavnost oporoke - notarska oporoka - lastnoročna oporoka - sporazum o delitvi skupnega premoženja - oporočna sposobnost zapustnika - poslovna sposobnost - pravni posli med zakoncema - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - nedopustna podlaga - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - razpolaganje z lastninsko pravico - prikrajšanje nujnega dednega deleža - neodplačno razpolaganje - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - vrnitev daril
V obravnavanem primeru ni šlo za neodplačno razpolaganje zapustnika, zaradi katerega bi bil prikrajšan nujni dedni delež tožnikov. Sklenjeni sporazum med zakoncema o višini deležev in obsegu skupnega premoženja namreč ne pomeni neodplačnega razpolaganja zapustnika s svojim premoženjem, pač pa enovito delitev skupnega premoženja kot celote ter celostno ureditev razmerij med zakoncema glede na različne oblike njunih prispevkov k skupnemu premoženju. Takšna pogodba med zakoncema ni v nasprotju z moralnimi načeli.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2.
povrnitev potnih stroškov priči - povračilo potnih stroškov - pravica do povračila stroškov - strošek kilometrine - najcenejše prevozno sredstvo
Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. ZPP člen 254. SZ-1 člen 190. ZPDS člen 2, 4, 6. ZPN člen 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbna pravica - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - pravica uporabe - pravica souporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - status javnega dobra - pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra - interventna zakonodaja - izključna raba
Pravica souporabe oziroma skupnolastninski delež sta se na skupnih delih in na funkcionalnem zemljišču že ex lege vselej in neizogibno prenašala skupaj s prenosom pravice na stanovanju in ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče sploh omenjeno v pogodbi ali ne. Zato je zmotno stališče, da naj bi pravica uporabe funkcionalnega zemljišča ne bila predmet prenosa, ker ni bila zapisana v pogodbah o prodaji stanovanja. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, pridobilo in prenašalo se je le skupaj s stavbo. Prenosi te pravice so se lahko odvijali tudi izvenknjižno.
Posreden interes za izid postopka oziroma povezanost z eno od strani v sporu je sicer okoliščina, ki lahko pogojuje pristranskost priče in tedaj nezanesljivost dokaza, ni pa to nujno. Tudi izpoved take priče je podvržena prosti oceni.
pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - ustavitev izvršilnega postopka
Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.
ZPP člen 7, 8, 244, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 164.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek materialne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nedovoljen poseg v prostor - območje, kjer leži nepremičnina - odlagališče nenevarnih odpadkov - odlagališče odpadkov - gradbeni posegi - nemožnost uporabe - obseg škode - procesne kršitve - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - kršitev razpravnega načela - trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Priča J. J. ni bila predlagana za dokazovanje dejstev v zvezi s škodnim dogodkom, ki se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje zgodil 26. 10. 2004. Sodišče prve stopnje v tem delu zato odločitve ne bi smelo opreti na izpovedbo te priče. Ker je ravnalo drugače, je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je pritožbeno sodišče odpravilo samo tako, da izpovedbe pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve (to je odločitve glede povračila škode na traktorju in kosilnici) ni upoštevalo.
Ker izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja, se upošteva le kot del trditev stranke, ki je mnenje predložila in se nanj sklicuje. Stališče v zvezi s tem je v sodni praksi splošno sprejeto.
Ker je tožnik 26. 10. 2004 ob košnji na svoji parceli, naletel na kamenje, ki je izviralo iz sosednje nepremičnine in mu je na traktorju in kosilnici zato nastala škoda (poškodovani so bili noži rotacijske kosilnice, jermeni in jermenica, zadnja desna luč, vetrobransko steklo in zadnje steklo traktorja), je upravičen do njene povrnitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
OZ člen 131, 179. ZSV člen 21, 22, 24, 25, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - izguba prihodka - socialni transferji - denarna socialna pomoč - trajna nezmožnost za delo - poglavitni vir preživljanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev zahtevka - nesklepčnost zahtevka - začasna nezmožnost za opravljanje dela - sredstva za preživljanje - iskanje zaposlitve - denarni dodatek - povrnitev nepremoženjske škode - zadostna trditvena podlaga - zadostnost trditvene podlage - izostanek odločitve o dokaznih predlogih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - začasna omejitev gibanja čas trajanja - neurejen pravni status - intenzivnost bolečin - duševne bolečine - razveljavitev odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi - vsebinsko obravnavanje tožbe
Tožnica je zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 18. 12. 2013, temeljila na trditvah o izgubi prihodkov v obliki zajamčene plače in socialnih transferjev (socialne pomoči in otroških dodatkov). Po presoji sodišča prve stopnje njen tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, ker ni podane vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem, t. j. dejstvom izbrisa, in nastalo škodo in tudi ne same škode.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova povrnitve premoženjske škode v obliki povračila socialne pomoči zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne zadošča ugotovitev, da tožnica ni dokazala, ali in kakšne socialne transferje je prejemala pred izbrisom, ali je za dodelitev kakšnega izmed njih kadarkoli sploh zaprosila ter, ali je in kakšne prihodke je imela v času izbrisa. Pri presoji, ali je tožnica zaradi toženkinega protipravnega ravnanja upravičena do povračila izgubljene denarne socialne pomoči, je treba izhajati iz določb v spornem obdobju veljavnega ZSV in dejstva, da zgolj okoliščina posameznikove brezposelnosti ne pomeni avtomatično, da je gotovo upravičen do državne denarne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so si povprečni odrasli in zdravi ljudje ne samo sposobni, ampak tudi dolžni najprej sami po svojih najboljših močeh zagotoviti sredstva za lastno življenje. Zgolj v izjemnih okoliščinah in praviloma v določenem krajšem časovnem obdobju, lahko pride do okoliščin, ko si posameznik brez lastne krivde ne more sam zagotoviti najnujnejših sredstev za lastno preživetje, v katerih je na podlagi ZSV pod določenimi pogoji (ki jih je kot izjemo razlagati ozko) upravičen do denarne pomoči ali denarnega dodatka. Trditveno in dokazno breme, da bi bila v spornem obdobju upravičena do socialne pomoči, je bilo na tožnici, vendar tega po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Do denarne pomoči kot edinega vira preživetja so bile v spornem obdobju upravičene osebe, ki so bile trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so bile brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter niso imele nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter so živele doma (21. člen ZSV). Trajno nezmožnost za delo je dokazovala oseba, mlajša od 60 let, z izvedenskim mnenjem pristojne komisije v skladu s posebnim zakonom (22. člen ZSV). Denarna pomoč, kot edini vir preživljanja, je znašala 60% zajamčene plače in se je izplačevala, dokler so trajale okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev (24. člen ZSV). Tožnica v trditveni podlagi ni zatrjevala, da bi bila v spornem obdobju trajno nezmožna za delo in da bi delanezmožnost lahko izkazovala z izvedenskim mnenjem pristojne komisije ali da bi v tem obdobju že izpolnila starostni pogoj nad 60 let.
ZSV je predvideval tudi možnost pridobitve socialnega transferja v obliki denarnega dodatka, do katerega je bila upravičena oseba, ki si začasno ni mogla zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ni mogla vplivati (25. člen ZSV) in se je dodelil za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev, ponovno pa le, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka, niso spremenile (35. člen ZSV). Tožnica je v tem pogledu v trditveni podlagi navedla zgolj, da je izbris predstavljal oviro za pridobitev nove zaposlitve. Dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti (v konkretnem primeru z vidika presoje nekrivdne zmožnosti pridobiti sredstva za preživetje), zato izgubljenih prihodkov v kakršnikoli obliki ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice.
Vrhovno sodišče je pri obravnavi podobnih primerov iz naslova nepremoženjske škode zaradi izbrisa že zavzelo stališče, da tovrstni primeri zaradi relativno neobičajne narave nematerialne škode in neločljive povezanosti posameznih pojavnih oblik škode, katere morebitno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik v veliki meri otežuje podobnost, medsebojna prepletenost in pogojenost negativnih posledic, utemeljujejo enotno odmero odškodnine. Po ustaljeni sodni praksi sta pri (sodnem) določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa in tudi posebna, izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jo izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi, težje zdravstvene posledice in podobno).
Tožnica je podala zadostne in ustrezne trditve in dokaze za vsebinsko presojo zahtevka iz naslov povrnitve nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.