neuspešna izvršba - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Ob izkazani neuspešni prodaji in posledično sprejetem sklepu o ustavitvi izvršbe na solastninski delež druge dolžnice pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3 k.o. V., upnik s tem, ko ni zatrjeval, niti izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi nakazovale uspešnost prodaje in poplačilo njegove terjatve, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek (opr. št. In 78/2013) z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe, tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (ponovnega) predloga za izvršbo na isti predmet izvršbe.
Ustavno sodišče RS je že večkrat razsodilo, da sistem prekluzij upravičuje zahtevo po zagotavljanju sodnega varstva v razumnem roku. Vendar je treba pri tem upoštevati, da prekluzije hkrati pomenijo občuten poseg v pravico stranke, da se izjavi v postopku, in tudi negativno vplivajo na težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Zato je treba pravila o prekluziji uporabljati v njihovem izjemnem značaju in jih dopustiti le, če so nujno potrebne za zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva in v razumnem roku in če pripomorejo k pospešitvi postopka. Prekluzije namreč niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejše navajanje dejstev oziroma predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo, še posebej ob dejstvu, da zakon ob dikciji "ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora" takšno možnost izrecno predvideva.
Ne glede na obrazloženo pa je potrebno tudi izpostaviti, da moramo pri prekluziji glede navajanja dejstev ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Strankine naknadne navedbe namreč niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
ugovor hipotekarnega dolžnika - predložitev dokaza - dokazilo o plačilu - dokazno breme
Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu.
ZD člen 128, 128/1, 128/6, 210, 210/1, 210/3, 211, 212, 212, 212-1, 213, 213/1. ZUP člen 229, 229/1. ZSV člen 100.
prekinitev zapuščinskega postopka - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - spor o obsegu zapuščine - plačilo domske oskrbe - oprostitev plačila institucionalnega varstva - prejemanje socialne pomoči - manj verjetna pravica - dedovanje - spor o dejstvih - pravica do pritožbe
Zapustnikovo premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja in ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče. Spor, do katerega pride po zahtevi za omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je tako v resnici spor o obsegu zapuščine. Takšna zahteva namreč nima podlage v dednopravnem razmerju, pač pa v razmerju, ki je nastalo že za življenja zapustnika.
ZFPPIPP-UPB8 člen 271, 271/1, 271/2, 383, 391. ZD člen 214. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odpoved dedovanju
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - zavrnitev ugovora
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je upnik pravočasno nasprotoval (obrazloženemu) ugovoru tretjega. Te ugotovitve tretji ne izpodbija.
ugovor zoper sklep o zavarovanju - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - vrednost nepremičnin - dokazni predlog
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da njegovo celotno premoženje po podatkih GURS znatno presega terjatev upnika. S tem, ko se skliceval na podatke GURS, je smiselno predlagal kot dokaz vpogled vanje in sodišče prve stopnje ga je izvedlo. Drugih dokazov o vrednosti posameznih 26 parcel, na katere je upnik predlagal zavarovanje terjatve, dolžnik ni predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037894
ZIZ člen 15, 67, 67/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. OZ člen 190.
predlog za nasprotno izvršbo - dajatveni zahtevek - neupravičena obogatitev - dovolitev in oprava izvršbe - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje predloga za nasprotno izvršbo
Pri nasprotni izvršbi gre za dvofazni postopek. V prvi fazi gre za odločanje o pravici dolžnika do vračila tistega, kar je upnik dobil v izvršbi; pozitivna odločitev je predpostavka za začetek druge faze v kateri se dovoli in opravi izvršba sklepa iz prve faze. Institut nasprotne izvršbe pomeni posebno obliko uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ki ga se ga sicer uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku. To pa je tudi razlog, da mora predlog za nasprotno izvršbo vsebovati vse, kar sicer vsebuje tožba zaradi neupravičene obogatitve: navedbo dejanske podlage, dokaze in določen zahtevek.
Da za predlog za nasprotno izvršbo ne zadošča zgolj navedba, koliko upnik zaradi preplačila v izvršbi dolguje dolžniku, ampak je potreben določen (dajatveni) zahtevek, je razvidno tudi iz prvega odstavka 67. člena ZIZ, ki pravi, da lahko dolžnik, ko je izvršba že opravljena, predlaga pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon našteva v nadaljevanju. Zahtevek pa je v predlogu za nasprotno izvršbo potreben tudi iz čisto logičnega razloga - druga faza postopka nasprotne izvršbe namreč predstavlja izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki pa je v tem primeru sklep iz prve faze postopka nasprotne izvršbe.
Dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo, ki ne vsebuje dajatvenega zahtevka, predstavlja nepopolno vlogo, zato bi sodišče prve stopnje moralo izvesti postopek, kot ga za nepopolno vloge določa 108. člen ZPP. Sodišče prve stopnje bi tako moralo dolžnika pozvati, da v ustreznem sodnem roku vlogo ustrezno dopolni oziroma popravi. Šele v primeru, če tega ne bi naredil, pa bi bili podani pogoji za zavrženje vloge.
Ne drži pavšalna pritožbena navedba, da pri oceni niso bile upoštevane vse tožnikove diagnoze, saj je sodni izvedenec svoje izvedensko mnenje podal na podlagi preučitve celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, pa tudi v zdravstvenem kartonu tožeče stranke ter po opravljenem osebnem pregledu tožeče stranke. V zdravstvenem kartonu tožeče stranke bi se morali nahajati vsi izvidi in biti razvidne vse diagnoze, kar pomeni, da je bil predmet ocene izvedovanja celotno zdravstveno stanje tožeče stranke.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - neplačilo najemnine in stroškov - zdravstveno stanje stranke v postopku - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Zgolj obrazložitev zdravstvenega stanja toženca in njegove žene za uspešnost pritožbe zoper zamudno sodbo ne zadostuje. Tudi ne navedbe, da sta položnice za nazaj poravnala. Pritožbene navedbe, da je ostalo še nekaj položnic za stroške letošnjega leta kvečjemu potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje. Za dodati je, da pritožbene trditve v postopku tudi niso dokazno podprte. Sicer je pritožba neutemeljena tudi iz razloga, ker pri izdaji zamudne sodbe ugotovitev dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, pritožbene navedbe pa se nanašajo na dejansko stanje.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemnik prostorov - delovanje na področju kulture - brezplačna uporaba nepremičnine - prenehanje pogodbe - posodba do preklica - prekarij - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbenega razmerja - javna kulturna infrastruktura
Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.
Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037716
ZKP člen 17, 293, 293/3, 344, 344/1, 354, 354/2. KZ člen 3, 244, 244/1, 261, 261/4. KZ-1 člen 240, 240/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - tek zastaralnih rokov - sprememba obtožnega akta - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - načelo iskanja materialne resnice - sprememba obtožbe v škodo obtoženca - uporaba milejšega zakona
Sprememba obtožnice na način dodajanja zakonskih znakov tako, da očitek ustreza pravni opredelitvi s predpisanimi daljšimi zastaralnimi roki, in to v fazi po pravnomočni obtožnici ter pred izvedbo dokaznega postopka, po tem, ko je bil tožilec seznanjen z obrambnimi predlogi za ustavitev postopka zaradi zastaranja, predstavlja uveljavljanje tožilskega upravičenja v nasprotju z namenom instituta spremembe obtožnega akta po členu 344 ZKP, ki temelji na načelu iskanja materialne resnice po 17. členu ZKP, in je zato nedopustna. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno odreklo pravno relevantnost vloženi spremembi obtožnice, saj je tožilec s tem procesnim dejanjem svoje zakonsko upravičenje v nasprotju z njegovim pravnim smislom presegel v škodo obtožencev.
Sodišča prve stopnje v fazi pravnomočne obtožnice ni mogla zavezovati dolžnost, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali v obtožnici zajeti konkretni očitki morebiti ustrezajo za obtožence zaradi predpisanih daljših zastaralnih rokov (še kaki) strožji pravni kvalifikaciji; pritožnikova razlaga določbe drugega odstavka člena 354 ZKP je procesnopravno pomotna. Z zavzemanjem za drugačno pravno kvalifikacijo bi prvostopenjsko sodišče namreč v škodo obtožencev kršilo določbo 3. člena KZ, to je določbo, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca.
Nevezanost sodišča na tožilčevo pravno presojo dejanja res ni nujno v korist obtoženega in ga sodišče lahko spozna za krivega tudi po strožjem kazenskem zakonu, kot izhaja iz zavzete pravne opredelitve, če strožjo pravno kvalifikacijo utemeljuje dejansko stanje, opisano v obtožbi. Vendar taka razlaga določbe drugega odstavka člena 354 ZKP v procesni teoriji ne upravičuje v pritožbi zastavljene graje, da je sodišče prve stopnje pred izdajo napadanega sklepa v nasprotju s procesnimi določbami opustilo dolžno presojo, ali konkretni opis v obtožnici omogoča pravno kvalifikacijo, po kateri pregon zoper obtožence še ni zastaral, dodatno upoštevaje še, da je tožilčeva pravna opredelitev, pri kateri je vztrajal ves čas postopka, prestala fazo ugovorne kontrole, pri taki pravni opredelitvi pa je tožilstvo vztrajalo še tudi pri vložitvi zadnje spremembe obtožnega akta dne 11. 2. 2020.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo
Ko gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine (veljavnost oporoke), zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pristojno za odločanje, temveč mora na podlagi prve alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
gospodarski spor majhne vrednosti - vsebina tožbe - konkretizacija zahtevka - nedoločen zahtevek - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozne navedbe - potrebni pravdni stroški - načelo ekonomičnosti
Tožba, ki ne vsebuje dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je nepopolna. Zato bi po ugotovitvi, da tožba tudi po dopolnitvi ne vsebuje niti minimuma dejstev, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo, sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči. Ker je o nedoločenem zahtevku meritorno odločilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP.
URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
ZPP člen 111,111/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDPD člen 1.
spor majhne vrednosti - pravočasna vloga - iztek roka - praznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do kontradiktornega postopka
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo navedb in dokazov iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vložene dne 27. 12. 2018, ker naj bi bila vložena po izteku 8-dnevnega roka od vročitve vloge tožene stranke (pooblaščenki tožeče stranke vročena 18. 12. 2018). Rok za vložitev vloge se je sicer res iztekel 26. 12. 2018, vendar je ta dan državni praznik, kot izhaja iz določbe 1. člena ZPDPD. Četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da se v primeru, ko je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V konkretnem primeru to pomeni, da se je rok za vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke iztekel 27. 12. 2018 in bi to vlogo sodišče prve stopnje moralo obravnavati, še pred tem pa jo kot pravočasno vročiti toženi stranki v odgovor.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - stroški vročanja - nasilje v družini
Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega dostavka 94. člena ZKP morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 156.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - odločba ministra za pravosodje - presoja ustavnosti - pristojnost stečajnega sodišča
Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.