spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odvetniški stroški
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati, saj to v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožba pa je delno utemeljena, kolikor izpodbija II. točko izreka sodbe glede stroškov postopka, saj ima pritožba prav, da se odvetnikom ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/I OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 300 točk. Pritožba pa nima prav, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvetniku tožeče stranke priznalo stroške prihoda na sodišče (kilometrino) in kolikor meni, da bi tožeča stranka morala najti pooblaščenca s sedežem na sodnem okrožju sodišča prve stopnje, saj bi se ob takšni razlagi stranki kršila pravica enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Prvi odstavek 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS št. 84/2018), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tako navedena določba odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci (tako tudi sodni cenilci in tolmači) pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča
Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje je prepozna, pritožba zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bil sklep sodišča prve stopnje potrjen, pa je nedovoljena.
ZUPJS člen 6, 6-7, 44, 44/3, 44/4. ZDSS-1 člen 7, 63. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
subvencija tržne najemnine - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - vračilo subvencije - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - pristojnost centra za socialno delo - sodna pristojnost - pristojnost specializiranega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Ker je na podlagi določila četrtega odstavka 44. člena ZUPJS odločitev o vrnitvi neupravičeno prejetih javnih sredstev v pristojnosti CSD, ki o vrnitvi odloči ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe o subvenciji najemnine in ki odločitve o tem še ni sprejel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodna pristojnost za odločitev v zadevi (še) ni podana.
Sodna pristojnost (socialnega) sodišča bo v tej zadevi, v skladu z določilom drugega odstavka 7. člena in 63. člena ZDSS-1 podana šele, ko bo izčrpan postopek pred CSD z dokončnim upravnim aktom ali v primeru, ko do izdaje in vročitve upravnega akta ne bo prišlo v zakonitem roku.
ZIZ člen 55, 55/1. ZJSRS člen 21d, 28. OZ člen 280, 280/2, 419.
nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti
Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - odločanje o pritožbi - strokovni sodelavec
Samostojni sodniški pomočnik ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
pritožba - stranka postopka - zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem postopku bila dovoljena izvršba na premičnine, da je upnik z vlogo z dne 18. 2. 2020 zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja ter stroškov v zvezi s sestavo vloge, da si je izvršitelj vse stroške priglasil skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik), stroški izvršitelja kot stroški upnikove vloge pa so bili za izvršbo potrebni.
vročilnica - dokazna moč javne listine - narok v postopku odločanja o ugovoru
Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.
SZ-1 člen 68, 68/1, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 58, 125, 125/1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - zahteva za posredovanje podatkov - sporočanje podatkov o neplačnikih - neizpolnitev obveznosti - teorija realizacije pogodbe - veljavnost pogodbe
Po določilu 58. členu OZ je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v pisni obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki iz nje izhajajo (razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega). Ker je bila Pogodba št. 017/2003 sklenjena med tožnico in družbo A. d. d., izvajanje te pogodbe ne pomeni realizacije pogodbenega razmerja med tožnico in etažnimi lastniki. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ), tretjih pa ne zavezuje. Prvostopenjsko stališče, da pogodba št. 017/2003 zavezuje tudi etažne lastnike, temelji torej na zmotno uporabljenem materialnem pravu.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 15.
odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija - plačilo za delo izvedenca - materialni stroški izvedenca
Po določbi 38. člena Pravilnika 1 je pravno relevantno dejstvo za odmero nagrade izvedencu število strani dodatno zbrane in proučene dokumentacije, ne pa število virov, pri katerih je izvedenec to dodatno dokumentacijo pridobil. Po že citirani določbi tretjega odstavka 15. člena Pravilnika 2 bi imel izvedenec pravico do povračila stroškov za najem opreme za izvedbo meritev, če bi to opremo najel in predložil o tem dokaz, da mu je ta strošek dejansko nastal (račun za najemnino), tega pa ni predložil.
Podatki v spisu (list. št. 82) potrjujejo pravilnost ugotovitve, da je toženka s pisno izjavo z dne 13. 1. 2020 soglašala z umikom tožbe in priglasila stroške (torej zahtevala povrnitev stroškov).
Podatki v spisu potrjujejo tudi dejstvo, da je toženka pravočasno vložila odgovor na tožbo s prilogami (list. št. 46 do 51 in priloge B 1 do B 79), da je sodišče prve stopnje toženko pravilno pozvalo na vložitev odgovora na tožbo (poziv na list. št. 40) na podlagi sklepa sodišča druge stopnje Cp 258/2018 z dne 15. 11. 2018.
S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje denarne terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivni kriterij - aktivno ravnanje dolžnika - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo le zato, ker je ocenilo, da terjatev ni verjetno izkazana, temveč tudi, ker tožnica ni izkazala nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena kumulativno, že neobstoj enega od njiju predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za sodno varstvo.
Tožnica v predlogu ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, usmerjenih v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, ki bi preprečilo uveljavitev njene terjatve. Zgolj njegovo slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega niso bile v celoti poplačane zaostale preživninske obveznosti do hčerke, takšnega ravnanja ne predstavlja. Prav tako ga z verjetnostjo ne izkazujejo s strani tožnice predložene fotografije, objavljene na FB, iz povsem drugega časovnega obdobja. Ni mogoče pritrditi tožnici, da za izpolnitev subjektivnega kriterija zadošča zgolj primerjava višine terjatve in toženčevega premoženja, saj naj bi samo po sebi kazalo, da bo prav vsako razpolaganje s premoženjem vplivalo na nezmožnost uveljavitve terjatve. Že iz zakonskega teksta, v katerem je navedeno odtujevanje, skrivanje ali drugo razpolaganje s premoženjem, izhaja, da morajo biti toženčeva ravnanja v tej smeri aktivna, usmerjena k cilju, da se njegovo premoženje zmanjša, v kar pa ni mogoče šteti običajnih razpolaganj, namenjenih vsakodnevnemu življenju.
ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 96.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - nadurno delo
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča prve stopnje, ki niso skladni s prepričanjem tožnice, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva zaradi razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev prvostopenjske sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica upravičena do izplačila nadur z upoštevanjem višine dodatka za delovno dobo v času vložitve tožbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se pri izračunu premalo izplačanih in neizplačanih nadur upošteva višina dodatka za delovno dobo v času, ko je tožnica delo dejansko opravila. Za uro dela, opravljenega preko polnega delovnega časa, pripada tožnici enak dodatek za delovno dobo kot za uro redno opravljenega dela v spornem obdobju.
Tožnici za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, pripada enako plačilo kot za redno delo, kar vključuje tudi dodatke, zraven pa še 30 % dodatek, ki pa se odmeri le od osnovne plače.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/2, 27/4. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 195.
zavrženje tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - navadno sosporništvo - formalno sosporništvo - obstoj procesne predpostavke - istovetnost zahtevka - subjektivna istovetnost - odgovornost države
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta
Tožnici so bile priznane vse pravice po predpisih in po Aktu o sistemizaciji tožene stranke in po KPP. Tožena stranka tožnici ni priznala le tistih pravic pri odmeri letnega dopusta, ki so vezane na dejansko opravljanje dela na specifičnih delovnih mestih. V kolikor je tožena stranka tožnici za predhodno delo priznala 4 dni rednega letnega dopusta, se na to tožnica ne more utemeljeno sklicevati, saj je, kot že navedeno, sodišče pravilno obrazložilo odločitev, da enakosti v nepravu ni mogoče uveljavljati.