delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
izločitev dokazov - dovoljenost pritožbe - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov
Po določbi drugega odstavka člena 435 ZKP pa v primeru, če sodnik sam ali pa na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali pa obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi, o taki pritožbi zoper tak sklep pa odloča sodišče druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Iz take zakonske ureditve torej izhaja, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljeno, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037818
OZ člen 826, 833, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 835. Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih člen 17, 17(2), 17(3). ZPP člen 189, 189/3, 216, 216/1, 243, 286b.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - posredniška pogodba - pogodba za nedoločen čas - trgovski zastopnik - odpravnina - pravica do odpravnine - uveljavljanje odpravnine - odškodnina - izvedenec - umik dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - odločanje po prostem preudarku - navidezna kumulacija zahtevkov - nedovoljena pritožbena novota - obstoj pravde - litispendenca
Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine.
S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja.
Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.
V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o dedovanju - popravni sklep - računska pomota - natančnost določitve - zavrnitev predloga
Sodišče lahko popravi očitne računske in pisne pomote tudi v pravnomočnem sklepu o dedovanju in to ni podlaga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037869
ZIZ člen 17. ZST-1 člen 11, 12a, 12a/3. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - skupna višina dolgov - vrednost nepremičnin
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti že v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju. Vknjižene hipoteke same po sebi ne izkazujejo dejanske višine dolgov, saj so le-ti lahko delno poplačani (nedeljivost hipoteke). Dolžnik tako v predlogu za taksno oprostitev ni zatrjeval in izkazal, da dolgovi presegajo vrednost premoženja, na katerem imajo upniki prednostno poplačilno pravico. Navedbe o tem, da tudi prodaja nepremičnin ne bi v zvezi s plačilom sodne takse pomenila nobene razlike, ker naj bi vrednost dolgov presegala vrednost nepremičnin, prav tako pa dolžnik z najemninami ne bi mogel pokriti sodne takse, so ostale nekonkretizirane, saj ni podana dolžnikova natančna višina dolgov, z namenom odločanja o taksni oprostitvi pa teh podatkov sodišče ni dolžno ugotavljati samo.
V konkretnem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik svojih obveznosti do upnikov ni poplačal ter se že nekaj časa zaveda možnosti prodaje njegovega premoženja v izvršilnem postopku, v katerem dolžnikom redno nastajajo tudi stroški sodnih taks, zato strošek plačila sodnih taks zanj ni mogel biti presenečenje.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.
SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).
Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).
Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.
Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
obstoj terjatve - obstoj nasprotne terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - pobotni ugovor - pobotna izjava - najemna pogodba za poslovni prostor - neplačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - varščina - pravni interes
Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
odločitev o stroških postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sporen temelj in višina odškodnine
Metoda ločenega izračuna uspeha glede na temelj in višino je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh, ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh, prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžnikov ugovor - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - začetek postopka osebnega stečaja - osebne okoliščine
Začetek postopka osebnega stečaja nad njegovo ženo je zagotovo dejstvo, ki vpliva na določitev preizkusnega obdobja.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.
Tožilec mora dokazati vse prvine obtožbe, to je dejanski stan, ki se ujema z zakonskimi znaki očitanih dejanj, protipravnost dejanj in obdolženčevo krivdo, saj je tožilec enako kot sodišče zavezan k iskanju resnice. Obdolžencu pa se v samem kazenskem postopku ni potrebno braniti in mu ni treba ničesar dokazovati ter je lahko dokazno aktiven ali pasiven.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.
odredba preiskovalnega sodnika - nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - razlogi za sum
Sodišče druge stopnje pa v nasprotju s pritožnico ugotavlja, da predmetni odredbi preiskovalnih sodnikov izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP.
Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom.