ZFPPIPP člen 122, 123, 123/2. ZIZ člen 42, 42/2. URS člen 22, 23.
klavzula o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - vročanje v stečajnem postopku - javna objava sklepa na portalu AJPES - kršitev ustavnih pravic - dopustnost posega v ustavno pravico
V postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodišče ugotavlja le, ali je bil sklep vročen oziroma objavljen v skladu s 122. členom ZFPPIPP, ne sme pa se ukvarjati s samo pravilnostjo vsebine sklepa o podanem soglasju, saj bi s tem poseglo v pravnomočen sklep.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZDSS-1 člen 28, 66.. ZZVZZ člen 23.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Čeprav znanstveno res ni potrjeno učinkovanje prehranskega dopolnila, je v obravnavanem primeru odločilno, da tožnik od februarja 2018 do 10. 9. 2019 več ni bil hospitaliziran, da so proti epileptična zdravila postopoma ukinjana in da se je izboljšal interes za okolico ter samostojno hojo. V terapevtski indikaciji je bistvena prav izpoved izvedene priče - specialista pediatra in nevrologa, da od prejemanja prehranskega dopolnila tožnik ni bil hospitaliziran in da so bila tudi proti epileptična zdravila postopoma ukinjena. Navedena dejstva, ki niso le plod opažanj tožnikovih staršev, temveč tudi lečečega specialista, so dovoljšnji pokazatelj pozitivnih učinkov prehranskega dopolnila v tožnikovem primeru. Sodišče prve stopnje je posledično izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov za to prehransko dopolnilo.
ZPosS člen 2, 8. ZPP člen 219b, 219b/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
pravdni postopek - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - dokazi - seznanitev z dokazom - razkritje podatkov - sorazmernost posega - okoliščine konkretnega primera - pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - pravica do pritožbe
Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039042
OZ člen 255, 256. ZFPPIPP člen 270, 270/2, 275, 383.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - sprememba zahtevka
Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da nima nobenih premičnih predmetov, ki bi lahko bili predmet rubeža, zato mu bodo zgolj nastali nepotrebni stroški, in da je upnik vložil nekritičen predlog in bi se lahko preko javnih evidenc prepričal, ali ima dolžnik rubljive premične stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neutemeljen.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037818
OZ člen 826, 833, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 835. Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih člen 17, 17(2), 17(3). ZPP člen 189, 189/3, 216, 216/1, 243, 286b.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - posredniška pogodba - pogodba za nedoločen čas - trgovski zastopnik - odpravnina - pravica do odpravnine - uveljavljanje odpravnine - odškodnina - izvedenec - umik dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - odločanje po prostem preudarku - navidezna kumulacija zahtevkov - nedovoljena pritožbena novota - obstoj pravde - litispendenca
Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine.
S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja.
Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.
V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.
odločitev o stroških postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sporen temelj in višina odškodnine
Metoda ločenega izračuna uspeha glede na temelj in višino je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh, ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh, prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev.
Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
SPZ člen 99. ZPP člen 87, 87/1, 274, 274/1, 310, 318, 318/3, 318/4.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - poseg v skupne dele objekta - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pravna korist za vložitev tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - zastopanje po pooblaščencu - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost
Tudi po določbi četrtega odstavka 318. člena ZPP izdana sodba mora biti obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče sicer ne ugotavlja dejanskega stanja in ne ocenjuje predloženih dokazov, saj se predpostavlja, da so v tožbi zatrjevana dejstva resnična. Mora pa v obrazložitvi navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna in zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ni izhaja takšna pravna posledica, kot jo tožeča stranka zahteva.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o dedovanju - popravni sklep - računska pomota - natančnost določitve - zavrnitev predloga
Sodišče lahko popravi očitne računske in pisne pomote tudi v pravnomočnem sklepu o dedovanju in to ni podlaga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
odredba preiskovalnega sodnika - nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - razlogi za sum
Sodišče druge stopnje pa v nasprotju s pritožnico ugotavlja, da predmetni odredbi preiskovalnih sodnikov izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.