padec z motornim kolesom - čiščenje javne površine - prometna signalizacija - vmesna sodba - neprilagojena hitrost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je do prometne nezgode - padca tožnika z motornim kolesom v podvozu - prišlo zaradi opustitve čiščenja peska s cestišča in opustitev v zvezi s postavitvijo prometne signalizacije.
ZFPPIPP člen 47, 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
ugovor dolžnika po izteku roka - dogovor o obročnem odplačilu - verjetna izkazanost navedb
Ker dolžnica trditev o sklenjenem dogovoru o obročnem plačilu v ugovoru po izteku roka ni z ničemer izkazala, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - nepopoln predlog
Tožeča stranka ne zanika, da ne bi prejela sklepa s pozivom na podlagi fikcije vročitve 20. 6. 2020 in da v danem roku ni ravnala skladno z navodilom sodišča v sklepu (7. točka obrazložitve sklepa). Iz spisa je razvidno, da na poziv sodišča prve stopnje ni odgovorila. Ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zaradi spremenjenih okoliščin je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v oba izvršilna spisa pravilno ugotovilo, da sta bila oba sklepa izdana na podlagi predlogov upnika v katerih je ta navedel in opredelil pogodbeno podlago zarubljenih terjatev in je bila priložena najemna pogodba z obema dodatkoma iz katere izhaja terjatev in njena višina, tožeča stranka pa je opredelila tudi višino svoje terjatve za poplačilo katere je predlagala izdajo sklepa o rubežu. Ker se po določbi drugega odstavka 45. člena ZIZ sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku priloži tudi kopija predloga za izvršbo, kar velja tudi v primeru, ko izvršilno sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in se sklep o rubežu vroča tudi dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) in je predlog sestavni del sklepa o izvršbi, v kateri izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo, o čemer se je že izrekla veljavna sodna praksa, so neutemeljene v pritožbi ponovljene navedbe o nekonkretizirani, nedoločljivi terjatvi in nepopolnem sklepu. Tožena stranka je bila tako nedvomno s prejemom sklepov o rubežih s prilogami seznanjena s terjatvijo in njeno podlago in so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je bila dolžniku onemogočena možnost seznanitve s terjatvijo.
Kasneje začet stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (po tem, ko je bil sklep o prenosu terjatve v izterjavo pravnomočen in izvršilni postopek končan) ne vpliva na predmetni postopek. Po določbi 117. člena ZIZ je prenos terjatve opravljen z vročitvijo sklepa o prenosu dolžnikovem dolžniku in s prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik legitimacijo zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljaviti pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje (120. člen ZIZ). Pravna pripadnost terjatve je bila s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve in vročitvijo strankam dokončno spremenjena.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - verjetnost obstoja upnikove terjatve - posojilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da mora sodišče terjatev predlagatelja za začetek stečajnega postopka obravnavati po dveh vidikih, kot procesno upravičenje upnika kot upravičenega predlagatelja, za kar zadostuje verjetno izkazana terjatev, in kot podlago za ugotovitev insolventnosti dolžnika, kjer je stopnja izkazanosti višja in sicer na ravni prepričanja.
oporočno razpolaganje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo
V pravdnem postopku je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi določeno obvezno zastopanje po odvetnikih (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.
imenovanje članov upniškega odbora - seznam navadnih terjatev - cesija terjatve - obvestilo o spremembi - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - jezikovna razlaga zakonskih določb
S cesijo terjatve na pritožnika je prišlo le do spremembe imetnika terjatve. Ker sta bila upraviteljica in sodišče prve stopnje o tej spremembi obveščena pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi jo morala upoštevati. Jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP, kakršno zagovarja upraviteljica in ji očitno sledi sodišče prve stopnje in po kateri se v primeru, ko pride do prenosa terjatve na novega upnika po izdelavi seznama navadnih terjatev do dolžnika iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, nov imetnik terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora ne upošteva, je zmotna in ni v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev tožbe - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - naslov vročitve sodnega pisanja - vpisan naslov v sodnem registru
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe pa ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor pa tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v A. in ne v B., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 49, 205, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. ZKolP člen 5.
službena pot - kilometrina - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to tožena stranka tožniku z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Prav tako za odreditev dela v drugem kraju niso bili izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZDR-1 in 49. člena KPDŽP, saj je, kot je razvidno iz šestega odstavka 33. člena ZDR-1, takšna odreditev omejena na tri mesece v koledarskem letu. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).
ZStk člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 5.. ZDSS-1 člen 48.. ZPP člen 155, 163, 163/3.
kolektivni delovni spor - sindikat - zakonitost stavke - odločitev o pravdnih stroških - poklicni voznik
Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine.
Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 299, 299/2.. ZDR-1 člen 126, 126/2, 136, 136/1.
plačilo razlike plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zadržanje izplačila plače - pobot izplačila plače - ničnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu poleg osnovne plače skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 pripada plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno. Upoštevaje 136. člen ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična. Iz tega razloga so nični dogovori med pravdnima stranka v aneksih k pogodbi o zaposlitvi, ki jih izpostavlja toženka v pritožbi (zadržanje 10 % osnovne plače, pri čemer je izplačilo tega dela plače odvisno od uspešnosti poslovanja skupine oziroma je vezano na doseganje postavljenih kriterijev in ciljev). Kljub temu da je tožnica te anekse podpisala, ne predstavljajo zakonite podlage za zadržanje dela plač, saj stranki, kot je že navedeno, s pogodbo o zaposlitvi (ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi) ne moreta drugače urediti vprašanj, ki so z zakonom prisilno urejena.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse okoliščine za oceno, da so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve. Nasprotna udeleženka sicer manj odklanja zdravila, kot jih je pred sprejemom, vendar še vedno ne more obvladovati svojega ravnanja in zapade v konflikte z zaposlenimi v bolnici. Resno ogroža svoje zdravje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041001
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. OZ člen 94, 99. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - overitev podpisa - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpodbijanje pogodbe - napake volje - rok za izpodbijanje pogodbe - priposestvovanje nepremičnine - slaba vera - nedopustna pritožbena novota
Pravdni stranki sta sklenili veljaven zavezovalen pravni posel, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) in utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, ki jo lahko nadomesti sodba.
Tožnica napram toženki v tej pravdi uveljavlja (obligacijsko-pravni) zahtevek, ki izhaja iz veljavne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili v letu 2011. Okoliščina, da naj bi toženka (kot to zatrjuje v pritožbi) pred tem lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvovala, je ne odvezuje, da (upoštevaje 9. člen OZ) ravna, kot se je s pogodbo zavezala.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
Opis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.
predmet dedovanja - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - naknadno najdeno premoženje
Pritrditi je pritožnici, da ni predlagala izdaje dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin v Republiki Hrvaški, pri katerih je do 1/2 njihovega idealnega deleža vknjižena lastninska pravica na ime družbe M. d.o.o., katere soustanovitelj je bil zapustnik, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so lahko predmet dedovanja oziroma dodatnega sklepa o dedovanju (že v tem trenutku) navedene nepremičnine v Republiki Hrvaški, saj so lahko predmet dedovanja v skladu z 2. členom ZD le tiste stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. To pa pomeni, da nepremičnine, pri katerih v zemljiški knjigi lastninska pravica (še) ni vknjižena na ime zapustnika, temveč na ime druge osebe, ne morejo biti predmet dedovanja, saj se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Bistveno za odločitev v tej zadevi pa je, kar izpostavlja tudi pritožnica, da pritožnica izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni predlagala v zvezi z nepremičnim premoženjem zapustnika, temveč je izrecno predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja, ki naj bi ga po njenih navedbah predstavljal delež zapustnika v družbi M. d.o.o., s sedežem v Republiki Hrvaški.
Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da družba M. d.o.o. v času zapustnikove smrti (dne 5. 1. 2015) ni več obstajala, saj je bila v letu 2012 izbrisana iz sodnega registra. Ker družba M. d.o.o. v trenutku zapustnikove smrti ni več obstajala, tudi poslovni delež zapustnika v tej družbi ni več obstajal, to pa posledično pomeni, kar je pravilno v izpodbijanem sklepu izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, da v skladu z 2. členom in 123. členom ZD ni sodil med stvari ali pravice, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti in bi v skladu s 132. členom ZD v trenutku njegove smrti tudi prešle na njegove dediče.