nadomestitev globe z delom v splošno korist - neopravičen izostanek - vabilo na razgovor - vročitev vabila - probacija
Očitek o neupravičenem izostanku z razgovora pri probacijski enoti je vprašljiv, če se procesni udeleženec oziroma storilec ni imel možnosti seznaniti z vabilom na zaslišanje. Storilcu je mogoče očitati, da se neupravičeno ni odzval na vabilo na razgovor le v primeru, ko gre za njegovo voljno ravnanje, ki pa predpostavlja seznanjenost z obveznostjo ter zavedanje posledic takega ravnanja.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 363, 363/2, 369, 373.
stranke postopka zaradi insolventnosti - stranke glavnega stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - nedovoljena pritožba - načrt prve razdelitve - končna razdelitev
Ne glede na navedbo upravitelja v končnem načrtu končne razdelitve tako sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o kakršnemkoli znesku, ki bi ga bila dolžna plačati S. S. Ob tem pa S. S. niti ni stranka tega postopka in ji v tem sklepu tudi ni mogoče naložiti plačila česarkoli, saj to ni stvar stečajnega postopka.
Glede na to, da z izpodbijanim sklepom niti ni bilo odločeno o kakršnemkoli znesku, ki bi ga pritožnica morala plačati v stečajno maso, prav tako pa pritožnica nima položaja upnika v tem postopku, je njena pritožba nedovoljena.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 58, 58-2, 59, 63, 63/1, 300, 300/1. ZIZ člen 17.
stečaj zapuščine - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - prehod terjatve - napotitev na pravdo - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - aktivna legitimacija upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave - prenehanje terjatve upnika
Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
ZP-1 člen 68, 163, 163/9. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - krvna analiza - strokovni pregled - načelo materialne resnice - načelo in dubio pro reo - pravna kvalifikacija
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, ko je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da v pravilnost ugotovljene koncentracije alkohola, ki jo je izvedla pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz, ne dvomi. To pa pomeni, da je (kljub drugačnemu rezultatu, ki ga je prikazal preizkus z elektronskim alkotestom) štelo za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu najmanj 1,32 grama alkohola na kilogram krvi.
Kljub dokazni oceni, da je rezultat analize krvi verodostojen (in prepričljivejši kot rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom), obdolženca ni spoznalo za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP zgolj zato, ker je izhajalo iz napačnega stališča, da je potrebno uporabiti dokaz, ki je obdolžencu v korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist - kaznivo dejanje goljufije
Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da je obdolženec s storitvijo kaznivega dejanja, svoje premoženje povečal za 10.000,00 EUR, za kolikor sta bila oškodovanca oškodovana in da v primeru, če sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, mora obdolžencu odvzeti premoženjsko korist, ki jo je v obsodilni sodbi ugotovilo. Čeprav je odvzem premoženjske koristi obligatoren v primeru, ko sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, pa je vendarle potrebno upoštevati, da je smisel odvzema premoženjske koristi ta, da se z njegovo uporabo pri obdolžencu vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, ki je povzročilo povečanje obdolženčevega premoženja. V konkretnem primeru se je obdolžencu s storitvijo kaznivega dejanja premoženje povečalo za 10.000,00 EUR, vendar pa se mu je s plačilom 1.000,00 EUR tudi za ta znesek zmanjšalo, kar priznava tudi državna tožilka. Povsem pa prezre po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je obtoženec z oškodovanko sklenil tudi pogodbo o odstopu svoje terjatve do S., v višini 9.000,00 EUR in na ta način odplačal svoj dolg, v posledici tega pa je ugasnila njegova terjatev do S., kar pomeni, da je pri obdolžencu vzpostavljeno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, na škodo oškodovancev.
Ker sodišče s sodbo ni odločilo o višini pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan plačati toženki, je toženka podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Toženka je sodbo sodišča prve stopnje prejela 28. 1. 2020, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa je sodišče prejelo 12. 2. 2020, torej pravočasno ter o pravdnih stroških odločilo z izpodbijanim (dopolnilnim) sklepom.
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - nagrada zagovornika - seznanitev
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je nedvomno zapisano v pojasnilih k tar. št. 4100 ZOdvT, nagrada za prvo seznanitev s primerom nastane le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. Kot je pravilno argumentiralo prvo sodišče, osnovna nagrada ni vezana na posamezni spis, pač pa na primer kot tak.
predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - prepozen predlog - nova dejstva in dokazi
Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - materialni rok - tek materialnih rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - podaljšanje zastaralnega roka
Določba prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, se glede teka rokov, kot izhaja tudi iz utemeljitve predloga zakona, nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke.
Obravnavana zadeva ne šteje za nujno, zato materialni rok, to je zastaranje kazenskega pregona, ni tekel med 29. 3. 2020 in 1. 6. 2020, ko je začel veljati Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 (Covid-19). Za ta čas se je rok zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/III, podaljšal.
gradbena pogodba - plačilo opravljenega dela - obseg opravljenih del - dodatna dela
Izvajalec ima pravico do plačila za opravljeno delo, a ima pravico le do plačila dejansko izvedenih del. Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo tudi ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna. V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče ugotoviti niti obsega pogodbeno opravljenih del niti obsega dodatnih del, še manj pa preveriti vrednost opravljenih del.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tem pravilom sta definirani procesno trditveno in dokazno breme, in sicer ne kot procesna dolžnost stranke do sodišča ali do nasprotne stranke, pač pa do same sebe: navajanje relevantnih dejstev in predlaganje učinkovitih dokazov povečuje možnosti stranke za uspeh v pravdi.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7, 8, 8/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.. URS člen 35.. DZ člen 114, 122, 130, 130/1.
izpodbijanje očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - varstvo koristi otroka - izjava otroka
Osrednje vprašanje te pravde je ravno navedeno vprašanje, in sicer ali je bolj v korist otroka, da obdrži pravnega očeta (nasprotnega udeleženca) ali da izve za svoj izvor. Prvostopno sodišče pa ni opravilo prave presoje, kaj je bolj v korist otroka - da obdrži domnevnega pravnega očeta in s tem ohrani obstoječe razmerje z očetom ali da izve za svoj izvor.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.
postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.