CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038754
ZPotK-2 člen 20, 22. OZ člen 14, 28. ZPP člen 214, 214/1. ZPSto-2 člen 41, 41/2.
pogodba o potrošniškem kreditu - kršitev kreditne pogodbe - neplačilo obroka kredita - odstop od kreditne pogodbe - poziv na plačilo - izjava o odstopu - odstopna pravica - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - obvestilo o odstopu - primeren dodaten rok za odstop - razdrtje pogodbe - oblikovalno upravičenje - oblikovalna pravica - enostransko oblikovalno upravičenje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - domneva priznanja dejstev - učinek domneve priznanja dejstev
Stranka učinek domneve priznanja iz prvega odstavka 214. člena ZPP lahko prepreči z izjavo, da dejstva ne pozna, vendar to velja le, če gre za dejstvo, ki se ne nanaša na ravnanje stranke ali na njeno zaznavanje. Pri tem izjave o nevednosti ni mogoče vrednotiti ločeno od zahteve po informiranosti. Stranka si mora, če z določenimi dejstvi ni seznanjena, priskrbeti določene informacije, če je pri tem neuspešna, pa navesti razlog za neuspeh.
Odstopna izjava je brezoblična in če ni podana že pred pravdo ali izvršbo, se kot obvestilo o odstopu šteje vložitev tožbe ali predloga za izvršbo.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - javni sklad - personalni kriterij za opredelitev spora - vrsta tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
V obravnavanem primeru tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev dodeljenih sredstev zaradi kršitve pogodbene obveznosti po pogodbi o sofinanciranju. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine - učinek sodne poravnave
Sporazum, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave. Glede sklepanja sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave.
Te procesne predpostavke pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene, saj dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom, niti ni sodnik strankam poslal predloga poravnave, s tem pa sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI
VSL00039174
ZP-1 člen 202c, 202c/3. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 20. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2.
premoženjsko stanje storilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skupno gospodinjstvo - delo v splošno korist
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Torej glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku le do stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne do zneska, odmerjenega v % priznane nagrade, kot je to veljalo pred 1. 1. 2019.
Ni pravilno stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi obstoja soposesti, ugoditi tožbenemu zahtevku iz razloga, ker bi ugotovilo „nekaj manj“ od zatrjevane izključne posesti. V takem primeru bi bilo namreč tožnici prisojeno „nekaj drugega“ (extra petitum) od zahtevanega varstva njene izključne posesti.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da posamični dogodki pomenijo nedopustno izključevanje tožnice iz vsakodnevne komunikacije oziroma iz socialnega in delovnega okolja. Pravilen je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v skladu s 47. členom ZDR-1 zagotavljala takšno delovno okolje, v katerem tožnica ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju s strani tožene stranke, predpostavljenih ali sodelavcev. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica v času od konca leta 2014 do avgusta 2016 ni bila izključena z dela in delovnega okolja z večkratnimi premestitvami, siljenjem k odpovedi in premestitvijo v drugo bolnico, ter da toženi stranki ni mogoče očitati, da je tožnica zaradi tega hudo zbolela za depresijo in posttravmatskim stresnim sindromom.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00037998
SZ-1 člen 30, 30/1. ZPP člen 458. SPZ člen 115, 116. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 26. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10.
splošni pogoji - sklenitev pogodbe - plačilo stroškov dobave toplotne energije - obveznost plačila stroškov - razdelilnik stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravilnik - način delitve in obračuna stroškov - neutemeljen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionirana gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - aktivna legitimacija družbe - pogodba o dobavi toplote
Pisna pogodba o dobavi toplote res ni sklenjena, vendar je v petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev določeno, da se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, četudi ni sklenjena v pisni obliki, če odjemalec, to pa so etažni lastniki večstanovanjske stavbe, prične z odjemom toplote. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da med pravdnima strankama ne obstoji obligacijsko razmerje.
Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. V skladu s prvim odstavkom 30. člena SZ-1 so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Enako določa tudi 115. in 116. člen SPZ. Etažni lastniki morajo torej v pogodbi o medsebojnih razmerjih opredeliti stroške in obveznosti in v njej določiti drugačno obremenitev, kot ta sicer izhaja iz splošnega pravila, ki kot merilo za njihovo bremenitev določa solastniške deleže etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo določbo 26. člena Splošnih pogojev, ki določa, da pooblaščenec odjemalcev toplote skupnega odjemnega mesta predloži distributerju toplote razdelilnik stroškov dobavljene toplote sprejet na način, kot ga določa veljavna zakonodaja ter da se na osnovi razdelilnika stroškov dobavljene toplote določijo deleži stroškov.
Tožeča stranka je stroške ogrevanja razdelilo med posamezne dele stavbe v skladu z določbo 10. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
Pritožba se zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da je umaknjena (člen 390 ZKP). Na temelju tega procesnega določila, upoštevaje izrecne izjave oškodovanke kot tožilke, je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni.
Oškodovanki kot tožilki pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ZKP ne pozna instituta delnega umika pritožbe; pritožbo upravičenec lahko v skladu s procesnimi določili umakne le v celoti ali pa sploh ne. V kolikor so na strani oškodovanke kot tožilke po izdaji sklepa sodišča prve stopnje nastopile okoliščine, ki terjajo zaključek, da bi bilo s plačilom stroškov postopka ogroženo njeno vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžna preživljati, predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov postopka lahko poda na sodišču prve stopnje najpozneje do izteka roka, ki ga bo sodišče določilo za plačilo teh stroškov (določba petega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom člena 95 ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038660
ZFPPIPP člen 60, 60/3, 60/4, 122, 122/4, 298a, 298a/2, 383. ZPP člen 128, 128/5, 156, 156/1, 166, 166/1, 310, 310/1.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povod toženca za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - priznanje terjatve - uveljavljanje terjatve - postopek osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - zavarovanje terjatve s hipoteko - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - odločitev o stroških pravdnega postopka
Stroški postopka po tožbi na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP bremenijo toženko (upnico), saj je bila ona zaradi nepredložitve podatkov tista, ki je dala povod za tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038738
SZ-1 člen 24, 24/4, 30, 53, 53/4. SPZ člen 49, 49/1. ZPP člen 443, 443/1.
spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Za plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 363, 363/2, 369, 373.
stranke postopka zaradi insolventnosti - stranke glavnega stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - nedovoljena pritožba - načrt prve razdelitve - končna razdelitev
Ne glede na navedbo upravitelja v končnem načrtu končne razdelitve tako sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o kakršnemkoli znesku, ki bi ga bila dolžna plačati S. S. Ob tem pa S. S. niti ni stranka tega postopka in ji v tem sklepu tudi ni mogoče naložiti plačila česarkoli, saj to ni stvar stečajnega postopka.
Glede na to, da z izpodbijanim sklepom niti ni bilo odločeno o kakršnemkoli znesku, ki bi ga pritožnica morala plačati v stečajno maso, prav tako pa pritožnica nima položaja upnika v tem postopku, je njena pritožba nedovoljena.
zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običaji
Za prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
predlog za nadomestitev globe - pravočasnost predloga - začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za plačilo globe po pravnomočnem plačilnem nalogu začne teči z naslednjim dnem od vročitve sodbe o zahtevi za sodno varstvo, za katero je bila zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnjena, s tem pa je določen tudi rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Glede na datum, ki ga je prekrškovni organ navedel na potrdilu o izvršljivosti plačilnega naloga, je bila sodba o zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog storilki vročena 16. 3. 2020 in ne šele julija 2020.
Tudi če bi šteli, da je tek roka za plačilo globe po plačilnem nalogu Policijske postaje ... bil pretrgan po Zakonu o začasnih ukrepih in zadržanja rokov v sodnih in upravnih postopkih, ki je začel veljati 29. 3. 2020, bi se rok za plačilo iztekel 13. 6. 2020 in bi tudi v tem primeru storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki je vložen 8. 7. 2020, bilo šteti kot prepozen.
Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.