kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - surovo ravnanje - sostorilstvo - sporno dejansko stanje - identiteta storilca
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 20 izpodbijane sodbe glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Strinjati se je, da je v konkretnem primeru šlo za izrazito grob in agresiven napad na oškodovanca, z zelo intenzivno agresijo, pri čemer se oškodovanec pred številčno močnejšimi napadalci ni uspel braniti (upravičeno pa ga je bilo tudi strah zaradi pred kratkim preživetega infarkta). Strinjati se je z zaključki prvostopenjskega sodišča, da je v konkretni situaciji šlo sicer za enkratno dejanje, za konflikt med oškodovancem in številčno močnejšimi obtoženci kritične noči, vendar je tudi po oceni pritožbenega sodišča šlo za izvajanje nasilja zaradi nasilja. Obtoženci so namreč ponoči brez razloga na strani oškodovanca, le-tega grobo napadli, napadli so njegovo osebno in telesno dostojanstvo, ogrozili njegovo varnost in osebno nedotakljivost, oškodovanec je bil zaradi navedenega nedvomno v podrejenem položaju in to zgolj zato, ker so bili prepričani, da jih je posnel pri konfliktu z G. G. Strinjati se je z zaključki in obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da so obtoženi izvajali nasilje zgolj zaradi nasilja, se izživljali nad oškodovancem, ker si je po njihovem mnenju upal posneti konflikt. Oškodovanca so zbili na tla in navkljub temu, da si je oškodovanec na tleh glavo ščitil z rokami, z brcami in udarci niso prenehali. Oškodovanec je tako postal objekt napada obtoženih, ki se mu zaradi intenzivnosti agresije in števila napadalcev ni mogel izogniti.
Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v točki 20 izpodbijane sodbe, je A. A. najprej odrinil in zbil oškodovanca na tla, potem pa je oškodovanec prejel brce, pretepali so ga, z rokami pa si je zakrival glavo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, so zaključki prvostopenjskega sodišča o izvajanju nasilja zaradi nasilja pravno utemeljeni, ker so storilci z nasiljem tudi po tem, ko je bil oškodovanec že na tleh, še nadaljevali z brcami.
Bistvo spora je o tem, ali je tožnik v 45 dneh od prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo, predložil dokazila o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči. V kolikor tega ni storil, ga zadene sankcija, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nujno sosporništvo - pripoznava zahtevka - pravni interes za pritožbo
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 318 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo člena 196 ZPP, saj je drugotožena stranka z vlogo z dne 24. 1. 2020 pripoznala še preostale tožbene zahtevke ter navajala, da jih je dejansko pripoznala že v vlogi z dne 19. 6. 2019. Pravni interes za izpodbijanje zamudne sodbe, ker je tožbeni zahtevek pripoznal in je sodišče izdalo zamudno sodbo, bi tako imel s takšnimi razlogi kot jih navaja prvotoženec v pritožbi, drugotoženec, ki pa pritožbe ni podal. Za prvotoženo stranko in s tem tudi za drugotoženo stranko kot nujna sospornika pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe in se tako pripoznava tožbenega zahtevka drugotožene stranke ni mogla raztezati na zamujeno dejanje prvotožene stranke, ki odgovora na tožbo ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe člena 196 ZPP in pritožba v tem delu ni utemeljena.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041598
SPZ člen 40. ZOR člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/2. OZ člen 198.
pogodba o poslovnem sodelovanju - prenehanje pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - dokazna ocena - verodostojnost priče - razlaga pogodbe
Iz nobenega izvedenega dokaza ne izhaja, da bi bila pri sklepanju Pogodbe o poslovnem sodelovanju »pozabljena« časovna omejitev obveznosti tožene stranke, zato tožena stranka verodostojnosti zaslišanih prič ne more uspešno izpodbiti s sklicevanjem na njuno domnevno pristranskost, ki naj bi bila posledica njune želje, da se izogneta očitkom, da sta, ker je bila časovna omejitev pozabljena, sklenila (za toženo stranko) škodljivo pogodbo, saj ta njena domneva ni z ničemer izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je tudi tožeča stranka prispevala k izgradnji igrišč, da je bila brezplačna uporaba teniških igrišč (ki se je v primarni ureditvi iz leta 1999 zagotovila z izročitvijo nalepk, po letu 2002 pa v obliki nadomestne izpolnitve v plačilu denarne protivrednosti) tožeči stranki priznana kot odmena za prispevek pri izgradnji igrišč (in ne kot darilo), da je z odpovedjo Pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehal veljati bistveni vsebinski del Dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, da je z odpovedjo tožena stranka prenehala tožeči stranki izplačevati letni denarni znesek, prav tako pa so z odpovedjo prenehale tudi ostale pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke iz 4. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je bila tožeči stranki v času trajanja pogodbe priznana pravica do uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov, vse brez nadomestila, pa tudi, da je bil namen spornega določila 4. člena Dogovora št. 1/99 z dne 14. 4. 1999, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kako naj se uredijo njuna medsebojna razmerja v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot sestavnim delom Dogovora z dne 14. 4. 1999.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038507
KZ-1 člen 34, 213, 213/2. ZKP člen 276, 277, 277/1-1, 277/1-4.
izsiljevanje - poskus kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - konkretiziranost obtožnega očitka - obstoj kaznivega dejanja - pravica do učinkovite obrambe - ne bis in idem - kršitev kazenskega zakona
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP). Sodišče druge stopnje sicer opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, da je izrek tisti del obtožnega akta, na katerega se, zaradi zagotavljanja pravice do učinkovite obrambe (prva alineja 29. člena Ustave RS), veže zahteva po določni navedbi vseh dejstev in okoliščin kot podlage, katera natančno obvešča obdolženca o vseh dejanskih in pravnih elementih očitka; šele tedaj mu je zagotovljen primeren čas in možnosti za pripravo lastne obrambe. Jasno in določno zamejen obtoženi očitek, ki predstavlja konkretizacijo vseh (objektivnih) zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, pa po drugi strani omogoča tudi realizacijo ustavnega načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). Obrazložitev obtožnega akta oziroma spisovni podatki manjkajoče konkretizacije (objektivnih) zakonskih znakov v izreku ne morejo nadomestiti. V vsakem tožilskem aktu, ki naslavlja očitek storitve kaznivega dejanja na določeno osebo, je zato tožilstvo dolžno očitek tako določno opredeliti z dejstvi in okoliščinami iz realnega sveta, da ni dvoma, kaj točno predstavlja vsebino kazenskopravnega očitka. Vprašanje zadostne konkretizacije zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja v obtožnici predstavlja torej pravno in ne dejansko vprašanje, ki mora biti zaradi zagotovitve obrambnih kavtel rešeno že ob vložitvi obtožnega akta.
Neutemeljena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožilstvo v obtožbenem očitku ni v potrebni meri konkretiziralo zakonskega znaka očitanega dejanja, ki se nanaša na "odkritje nečesa, kar bi lahko škodovalo časti ali dobremu imenu oškodovanke". Zapis pretnje, da bo na internetu objavljen posnetek enega izmed oškodovankinih popoldanskih bivanj v C. dne 29. 6. ali njenega razvrata v D. dne 13. 8., kjer se dobro vidi, kako debela in nagnusna je, je prvostopenjsko sodišče vrednotilo selektivno, torej ne kot celoto, in na tej podlagi zmotno zaključilo, da razkrivanje zunanjega videza osebe in bivanja osebe v hotelu oziroma podobnem nastanitvenem objektu, brez navedbe konkretnih okoliščin vsebine dogajanja v teh objektih, ne zadošča kriteriju določnosti kazenskopravnega očitka po določbi drugega odstavka 213. člena KZ-1. Pritožniki upravičeno opozarjajo na pomen pojma "razvrat", uporabljenega v tenorju obtožnega akta, in utemeljeno ugotavljajo, da celota zapisanega jasno in očitno izkazuje grožnjo obdolženke, da bo razkrila oškodovankine nemoralne spolne aktivnosti v popoldanskem času v navedenih nastanitvenih objektih njeni družini in sodelavcem, s tem pa nekaj, kar bi lahko škodilo vsaj njenemu dobremu imenu.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije - nujno zdravljenje
Med strankama je nesporno, da lahko zavarovanci uveljavljajo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le pri izvajalcih, s katerimi ima toženec sklenjene pogodbe, o čemer se je že izreklo pritožbeno kot Vrhovno sodišče RS. Slednje je med strankama nesporno. Sporno pa je, ali je mogoče operativni poseg, kot je bil izveden pri tožeči stranki, opredeliti kot izjemo od zgoraj omenjenega načela kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izjema so lahko le storitve nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja ter neodložljive zdravstvene storitve z drugim odstavkom 25. člena ZZVZZ in 103. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Definicijo nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 25. člena ZZVZZ, ki obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega in poškodovanega. Nujno zdravljenje presoja osebni zdravnik oziroma pristojna zdravniška komisija v skladu s splošnim aktom zavoda, natančneje definicijo nujne medicinske pomoči določa prvi odstavek 103. člena Pravil. Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve pa vključujejo takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, v kolikor je to potrebno za oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, med drugim tudi pri zdravljenju zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo in še nekatera druga stanja, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje iz drugega odstavka 103. člena Pravil.
ZGD-1 člen 255, 255/2, 255/2-2, 515, 515/6. ZSReg člen 34, 34-4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - ovire za vpis - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - zaporna kazen - pogojna obsodba - zakonska rehabilitacija - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba v stečaju
Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti in da si mora tudi stečajni upravitelj, če želi vlagati pravna sredstva, za to zagotoviti ustrezna sredstva, in to ne le za plačilo pooblaščencem, ki bodo opravljali posamezna procesna dejanja pred sodiščem, temveč tudi za vse druge stroške, ki bodo zaradi tega nastali do pravnomočne odločitve, torej tudi za sodne takse.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
prometna nezgoda - odškodninska odgovornost - teorije vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - vzročna zveza - amputacija noge - doktrina eggshell skull - upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca - nov izvedenec - nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov
Za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je potrebno razlikovati dva sklopa vzročnih zvez, in sicer vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode. V obravnavani zadevi ni sporna vzročna zveza med ravnanjem zavarovanke toženke in prometno nezgodo, v kateri je bil tožnik poškodovan. Sporna pa je vzročna zveza med škodnim dogodkom, prometno nesrečo in končnim obsegom škode (amputacija noge).
Po doktrini jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode, v skladu z načelom popolne odškodnine, upošteva oškodovanec, kakršen je oziroma se po tej teoriji vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive oziroma težko predvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za obrazloženo vlogo, saj je tožnica navedeno vlogo vložila potem, ko je prejela odgovor tožene stranke na tožbo. Pojasnila je, zakaj vztraja pri tožbi in zakaj se ne strinja z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo. V tem primeru vloga vsebuje pravne in dejanske trditve. Upoštevaje navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da gre zgolj za enostavno pisanje sodišču oziroma za krajši dopis.
rok za ugovor - rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
V izvršilnem postopku je na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZIZ treba vložiti pritožbo in ugovor v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Za ugovor zoper sklep o izvršbi v zakonu ni določeno drugače, zato je rok 8 dni. Tudi sodna taksa za ugovor mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse, kar določa drugi odstavek 29.b člena ZIZ.
ZD člen 28, 28/5, 30, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 181, 181/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - darilna pogodba - darilo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - ugotovitvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka
Obseg darila in njegova vrednost sta dejstvi, ki sta sporni in od katerih je odvisna velikost (oziroma vrednost) zakonitega in s tem tudi nujnega deleža obeh dedinj, pa tudi pravica zahtevati dopolnitev morebiti prikrajšanega nujnega deleža.
Iz določbe prvega odstavka 213. člena ZD ne izhaja, da je treba v primerih, ko dedič uveljavlja nujni delež, na pravdo praviloma napotiti tega dediča. Taka napotitev sicer ni izključena, a je odvisna od vrste spora, predvsem pa od presoje, pravica katerega od dedičev je bolj ali manj verjetna.
Ne glede na to, da ZD napotuje na pot pravde, ko so sporna tudi druga dejstva (tak je tudi konkreten primer), bo morala napotena dedinja tožbo formulirati tako, da bo zahtevala ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem spornem dejstvu, ki je bilo v zapuščinskem postopku sporno.
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.
izvedensko mnenje
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 41. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki jasno opredeljuje opravila ter zneske nagrad in stroškov, ki jih je mogoče priznati sodnim izvedencem za ustne izvide in mnenja na obravnavi. Sodnemu izvedencu tako za ustno podajo zahtevnega izvida in mnenja pripada 153,00 EUR (prvi odstavek), za podajanje takšnega mnenja za vsake začete pol ure nadaljnjih 38,00 EUR (drugi odstavek), za čas čakanja na narok na sodišču pa za vsake začete pol ure čakanja po 11,00 EUR (tretji odstavek).
SPZ člen 153, 153/1. ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1, 318/1-1.
hipotekarna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - opustitev odgovora na tožbo - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - delavec
Pravna oseba je dolžna poskrbeti, da ima na sedežu družbe vedno koga, ki dviguje poštne pošiljke in za samo pravilno vročitev tožbe ni relevantno dejstvo, ali je imela tožena stranka osebo pooblaščeno za zastopanje ali ne.
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.