ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/5.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni prevoz
Stroški javnega prevoznega sredstva so primarno povračilo javnemu uslužbencu za prevoz na delo, vendar ob pogoju daljše razdalje od 2 km med bivališčem in krajem dela. Če obstaja taka razdalja in ni na voljo javnega prevoznega sredstva oziroma, če bi glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca pomenilo za javnega uslužbenca več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer, potem je uslužbenec upravičen do kilometrine. Upravičenost do kilometrine je torej predvidena podredno, zaradi odsotnosti ustreznega javnega prevoza. Za priznanje kilometrine kot načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela je zato pomembna razlaga, kdaj se šteje, da javni prevoz ni možen. Aneks določa pravico do povračila stroškov prevoza na delo, ne glede na dejanski način prihoda na delo, za katerega se javni uslužbenec odloči. Kot ni pomemben način dejanskega prevoza, ni pomembna niti stroškovna primerjava višine kilometrine in stroškov javnega prevoza.
OZ člen 65, 65/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 105/3. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
predpogodba - pogodba - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - ara - vračilo are - davek na promet nepremičnin - zakonite zamudne obresti
Prvi odstavek 16. člena ZDPN-2 določa, da če se pogodba o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče izreče za neveljavno, lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri prometnega davka odpravi in da se mu prometni davek, če je bil plačan, vrne. Zakon torej ne zahteva sporazumnega razdrtja in vračila DPN ne pogojuje s predložitvijo podpisanih izjav vseh strank pogodbe. Pogodba je lahko razdrta tudi na podlagi zakona (kot je bila v konkretnem primeru) in v tem primeru zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, zavezanec pa mora v davčnem postopku dokazati zatrjevano razdrtje pogodbe. Če ne gre za sporazumno razvezo pogodbe nenazadnje tudi ni logično pričakovati, da bo kupec to podpisal.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine - učinek sodne poravnave
Sporazum, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave. Glede sklepanja sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave.
Te procesne predpostavke pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene, saj dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom, niti ni sodnik strankam poslal predloga poravnave, s tem pa sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040613
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče je pravilno upoštevalo, da opravila, ki jih je navajal tožnik (nošenje uniforme, udeležba na jutranjih postrojih, da je bil omejen v gibanju znotraj pavze in nenehno dosegljiv, da se je moral organizirano udeleževati obrokov), ne spadajo med zadolžitve in obveznosti, zaradi katerih tožniku počitek ni bil zagotovljen. Pravilno je presojalo, ali je tožena stranka kršila tožnikovo pravico do tedenskega počitka s sestanki in obveznimi pripravami na naloge, ki so sledile prostemu dnevu.
Tudi narava in namen pravice do 96-urne odsotnosti med opravljanjem vojaške službe v tujini je drugačna od narave in namena pravice do tedenskega počitka, zato niti ta pravica niti pravica do posebnega dopusta ne predstavljata kompenzacije, za kar se zavzema tožena stranka.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba v stečaju
Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti in da si mora tudi stečajni upravitelj, če želi vlagati pravna sredstva, za to zagotoviti ustrezna sredstva, in to ne le za plačilo pooblaščencem, ki bodo opravljali posamezna procesna dejanja pred sodiščem, temveč tudi za vse druge stroške, ki bodo zaradi tega nastali do pravnomočne odločitve, torej tudi za sodne takse.
kdaj začne teči zastaranje - subjektivni rok za zastaranje - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode - končano zdravljenje - pretrganje zastaranja
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni pomembno, kdaj je tožnik izvedel, da sam ni odgovoren za nastalo škodo, temveč, kdaj je izvedel za tistega, ki je škodo napravil.
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038507
KZ-1 člen 34, 213, 213/2. ZKP člen 276, 277, 277/1-1, 277/1-4.
izsiljevanje - poskus kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - konkretiziranost obtožnega očitka - obstoj kaznivega dejanja - pravica do učinkovite obrambe - ne bis in idem - kršitev kazenskega zakona
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP). Sodišče druge stopnje sicer opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, da je izrek tisti del obtožnega akta, na katerega se, zaradi zagotavljanja pravice do učinkovite obrambe (prva alineja 29. člena Ustave RS), veže zahteva po določni navedbi vseh dejstev in okoliščin kot podlage, katera natančno obvešča obdolženca o vseh dejanskih in pravnih elementih očitka; šele tedaj mu je zagotovljen primeren čas in možnosti za pripravo lastne obrambe. Jasno in določno zamejen obtoženi očitek, ki predstavlja konkretizacijo vseh (objektivnih) zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, pa po drugi strani omogoča tudi realizacijo ustavnega načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). Obrazložitev obtožnega akta oziroma spisovni podatki manjkajoče konkretizacije (objektivnih) zakonskih znakov v izreku ne morejo nadomestiti. V vsakem tožilskem aktu, ki naslavlja očitek storitve kaznivega dejanja na določeno osebo, je zato tožilstvo dolžno očitek tako določno opredeliti z dejstvi in okoliščinami iz realnega sveta, da ni dvoma, kaj točno predstavlja vsebino kazenskopravnega očitka. Vprašanje zadostne konkretizacije zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja v obtožnici predstavlja torej pravno in ne dejansko vprašanje, ki mora biti zaradi zagotovitve obrambnih kavtel rešeno že ob vložitvi obtožnega akta.
Neutemeljena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožilstvo v obtožbenem očitku ni v potrebni meri konkretiziralo zakonskega znaka očitanega dejanja, ki se nanaša na "odkritje nečesa, kar bi lahko škodovalo časti ali dobremu imenu oškodovanke". Zapis pretnje, da bo na internetu objavljen posnetek enega izmed oškodovankinih popoldanskih bivanj v C. dne 29. 6. ali njenega razvrata v D. dne 13. 8., kjer se dobro vidi, kako debela in nagnusna je, je prvostopenjsko sodišče vrednotilo selektivno, torej ne kot celoto, in na tej podlagi zmotno zaključilo, da razkrivanje zunanjega videza osebe in bivanja osebe v hotelu oziroma podobnem nastanitvenem objektu, brez navedbe konkretnih okoliščin vsebine dogajanja v teh objektih, ne zadošča kriteriju določnosti kazenskopravnega očitka po določbi drugega odstavka 213. člena KZ-1. Pritožniki upravičeno opozarjajo na pomen pojma "razvrat", uporabljenega v tenorju obtožnega akta, in utemeljeno ugotavljajo, da celota zapisanega jasno in očitno izkazuje grožnjo obdolženke, da bo razkrila oškodovankine nemoralne spolne aktivnosti v popoldanskem času v navedenih nastanitvenih objektih njeni družini in sodelavcem, s tem pa nekaj, kar bi lahko škodilo vsaj njenemu dobremu imenu.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije - nujno zdravljenje
Med strankama je nesporno, da lahko zavarovanci uveljavljajo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le pri izvajalcih, s katerimi ima toženec sklenjene pogodbe, o čemer se je že izreklo pritožbeno kot Vrhovno sodišče RS. Slednje je med strankama nesporno. Sporno pa je, ali je mogoče operativni poseg, kot je bil izveden pri tožeči stranki, opredeliti kot izjemo od zgoraj omenjenega načela kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izjema so lahko le storitve nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja ter neodložljive zdravstvene storitve z drugim odstavkom 25. člena ZZVZZ in 103. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Definicijo nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 25. člena ZZVZZ, ki obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega in poškodovanega. Nujno zdravljenje presoja osebni zdravnik oziroma pristojna zdravniška komisija v skladu s splošnim aktom zavoda, natančneje definicijo nujne medicinske pomoči določa prvi odstavek 103. člena Pravil. Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve pa vključujejo takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, v kolikor je to potrebno za oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, med drugim tudi pri zdravljenju zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo in še nekatera druga stanja, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje iz drugega odstavka 103. člena Pravil.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
vstop novega upnika - notarsko overjena pogodba - oblika notarskega zapisa
Ugotavljanje ali je neka pogodba notarsko overjena pomeni presojo listinskega dokaza in gre za ugotavljanje dejanskega stanja.
Prepis pogodbe v e-spisu je natančno takšen, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje: da je pogodba notarsko zvezana, da overitev predstavlja predzadnjo stran in da sta vozel ter pečat na zadnji strani.
Obveznost plačila domske oskrbe ni predstavljala tožničine obveznosti. Zato toženka na podlagi 191. člena ZZZDR začasni skrbnici zaradi poravnave te obveznosti ne bi smela odobriti dviga sredstev iz tožničinega transakcijskega računa, saj toženka za to obveznost ni odgovarjala.
sodni register - vpis spremembe družbenika - prenos poslovnega deleža - univerzalno pravno nasledstvo - samostojni sodniški pomočnik - odločitev o pritožbi - pravni interes za pritožbo
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče pritožbi zoper vpis novega družbenika P. d. o. o. ugodilo. Tak izrek je nejasen in pomanjkljiv, saj o predlogu subjekta vpisa kot predlagatelja vpisa spremembe družbenika P. d. o. o., registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo, na kar sta pravilno opozorila pritožnika A. Z. in J. Z., zato jima ni mogoče odreči pravnega interesa za izdajo odločitve, ki ne bo obremenjena z nejasnostjo in pomanjkljivostjo glede odločitve o predlogu za vpis. Sodnik registrskega sodišča je z izpodbijanim sklepom odločil o pritožbah zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu spremembe družbenikov na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg. Ker ZSReg nima določil o možnih odločitvah registrskega sodnika, je treba smiselno uporabiti določila 39. in 40. člena ZSReg o možnih rešitvah pritožb sodišča druge stopnje zoper sklepe registrskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038002
ZICPES člen 76, 76/1, 76/2, 76/2-3. OZ člen 131, 197. ZPP člen 7, 212. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 29.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - predpostavke odgovornosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - razmerje med pravdnima strankama - adekvatna vzročnost - verzijski zahtevek - kršitev pravic intelektualne lastnine - imetnik znamke - kršitelj - stroški skladiščenja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja morajo biti skladno z določili OZ in ZVPSBNO podane vse zakonsko predvidene predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno. Te so: nastala škoda, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in vzročna zveza med škodo in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Odgovornost države je, kot že pojasnjeno, ob izpolnjeni predpostavki kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja objektivna. Skladno z določilom 131. člena OZ je trditveno in dokazno breme glede nastanka in višine škode, kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter vzročne zveze med nastankom škode in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na tožeči stranki (oškodovancu).
Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Iz pojasnjenega izhaja, da lahko povrnitev škode zahteva le oseba, ki ji je škoda nastala in še to le v primeru, da so v konkretnem primeru v razmerju med odgovorno osebo (toženo stranko) in oškodovancem (tožečo stranko) izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je treba obstoj vzročne zveze med škodo in očitano kršitvijo presojati le v okviru razmerja med pravdnima strankama. Zato tožeča stranka z obširnimi pritožbenimi navedbami o obstoju zatrjevane vzročne zveze med očitano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in stroški skladiščenja, ki bi, če ne bi nastali njej ampak kršiteljema, ne more uspeti.
Stroški skladiščenja blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZICPES primarno bremenijo kršitelje teh pravic. Šele, če jih ti po pozivu carinskega organa ne poravnajo, lahko njihovo plačilo carinski urad zahteva od imetnika pravic. Če imetnik pravic plača te stroške carinskemu organu ima nasproti kršitelja pravic zahtevek na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka bi tako morala povračilo plačanih stroškov skladiščenja najprej terjati od kršiteljev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038289
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Ker je sodišče prve stopnje poleg vsega navedenega povsem pravilno in razumno utemeljilo še, da bi obsojenka posebni pogoj lahko izpolnila iz pridobljene protipravne premoženjske koristi, ki jo je prejela s storjenim kaznivim dejanjem in da zato višina njene plače ter njeni stroški niti niso bistveni za presojo zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja.