Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.
ZSV člen 44, 47b, 47c. ZUP člen 214. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje socialnovarstvenih storitev člen 12. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 6.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - merila za izbor - cena storitve - obrazložitev odločbe
Organ, ki podeljuje koncesijo, mora v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oz. merilih za vsakega ponudnika posebej, v obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranimi ponudniki.
Komisija za koncesije mora pri vrednotenju programa dela upoštevati ugotovitve Socialne zbornice Slovenije v mnenju in se do ugotovitev v predlogu podelitve koncesije tudi opredeliti.
Na podlagi splošnega določila javnega razpisa, da znaša obseg storitve predvidoma 120 ur, po presoji sodišča tudi ni mogoče zaključiti, da je koncedent v obravnavani zadevi predvidel višje število efektivnih ur za izvedbo del kot jih določa podzakonski akt.
ZUS-1 člen 1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5, 63. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja - socialni spor - molk organa
Ko gre za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, med katere sodi tudi pravica do denarne socialne pomoči, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu, v katerem je po določbi 3. odstavka 38. člena ZUPJS v povezavi s 5.b točko 1. odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nespremenjeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede sodelovanja tožnika v narodnoosvobodilnemu boju in tudi pravna podlaga, ki je bila podana pred izdajo izpodbijane odločbe o priznanju statusa vojnega veterana, se nista spremenila. Po presoji sodišča ostajajo enake okoliščine oziroma enako dejansko stanje kot jih je tožnik navajal v prvotni zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana.
Prvostopenjski organ je pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev subvencije za šolsko prehrano-kosilo njegovemu mld. sinu zaradi neizpolnjevanja pogoja po tretjem odstavku 17. člena ZŠolPre, ker je dohodek na družinskega člana presegel 5 % povprečne plače.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a. ZUTD člen 58, 118, 118/6.
pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o pravicah iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu.
štipendija - državna štipendija - prenehanje pravice do državne štipendije - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.
Tožnik je zoper svojega skrbnika, to je CSD Šentjur pri Celju, vložil kazensko ovadbo. Zaradi nastalega nasprotja interesov mu je bil postavljen kolizijski skrbnik v skladu z določbo 213. člena ZZZDR. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD Šentjur pri Celju.
ZSV člen 41b, 42, 42/1, 42/1-4, 47l. ZUS-1 člen 32, 32/2.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - začasna odredba
Tožnica je izkazala, da pretežni del svojih dohodkov pridobiva iz naslova oziroma v zvezi s podeljeno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči družini na domu. Izvršitev izpodbijane odločbe – odvzem koncesije tožnici tako predstavlja izgubo posla in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni relevantno vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
plačilo institucionalnega varstva - stvarna pristojnost - socialni spor
Sodno varstvo v primeru plačila institucionalnega varstva je zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, zato je sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo centra za socialno delo v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah ZUPJS, kar pomeni, da je v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
ZUJF člen 230. ZVojI člen 86. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo.
Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
ZUPJS za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
priznanje pravice do zdravstvenega zavarovanja - vojni veteran - zahteva za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - začetek uveljavljanja pravice
Iz podatkov upravnih spisov in izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik zahtevo za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva za obdobje od 15. 12. 2006 do 31. 5. 2012 vložil dne 3. 4. 2013, kar pomeni, da tožnik navedeno pravico uveljavlja za obdobje pred vložitvijo zahteve. Glede na določbo 25. člena ZVV po presoji sodišča tožniku na podlagi te zahteve ni mogoče priznati pravice do zdravstvenega varstva za navedeno obdobje.
ZVojI člen 90, 106. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUJF člen 96.
invalidnina - izplačevanje invalidnine - spremenjen način izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe
Po določbi 106. člena ZVojI odločbe, s katerimi so priznane pravice po tem zakonu, izvršujejo po uradni dolžnosti. Tako sodišče sodi, da je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, pravilna. Ker v tem primeru, ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Sodišče preverja zakonitost odločbe na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot je obstajalo v času njene izdaje, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati morebitnih kasneje nastalih okoliščin. Če so te pomembne z vidika ugotavljanja tožničinih dohodkov in cenzusa za pridobitev veteranskega dodatka, s tem pa tudi pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je to lahko podlaga za vložitev nove zahteve.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pravica do varstvenega dodatka
Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
ZVojI člen 86, 90. ZUJF člen 230. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213, 213/1.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Nasprotja med izpovedbami zaslišanih prič o vlogi tožnika v času vojne niso bila razjasnjena, zaradi česar so ostala dejstva, pomembna za odločitev, nepopolno ugotovljena.