ZUJIK člen 24, 83, 85. ZDSS-1 člen 7, 7-5. ZUS-1 člen 1.
nepristojnost - nepristojno sodišče - plačilo prispevkov za socialno varnost - samozaposleni v kulturi - sklep o nepristojnosti
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
Jezikovna razlaga določbe druge alineje drugega odstavka 12. člena ZOA kaže na to, da je pogoj o zaposlitvi strokovnega vodje določen zaradi „izvajanja“ osebne asistence, ne pa zgolj zaradi registriranja izvajalca osebne asistence.
Povsem razumljivo in pričakovano je, da mora biti strokovni vodja zaposlen tudi po registraciji izvajalca, saj so njegove naloge vezane na izvajanje osebne asistence.
Zakonodajalec v zvezi s črtenjem te besede ni podal nobene posebne utemeljitve, kar pomeni, da s črtanjem besede „več“ zakonodajalec ni hotel uvesti nobene vsebinske spremembe.
Tožnik torej ni imel nobene podlage za to, da bi se lahko zanesel na to, da z uveljavitvijo ZOA-B ne bo več potreboval zaposlenega strokovnega vodjo s strokovnim izpitom.
Za opravljanje strokovnega izpita s področja socialnega varstva tožnica ne izpolnjuje pogojev, saj ima pridobljen naziv univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, kar je študij kultur in ne študij sociologije. Pridobitve strokovnega naslova univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja ni mogoče uvrstiti pod sociološko smer visokošolske izobrazbe, predpisane v tretjem odstavku 69. člena ZSV.
ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 38, 38/3. ZPP člen 19. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.c, 72, 72/2.
upravni spor - socialni spor - nepristojnost - tožba zaradi molka organa - državna štipendija - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.
vojni veteran - cenzus - veteranski dodatek - sprememba višine
Pri pridobitvi pravice do pokojnine tožnikove soproge gre za nove prejemke, ki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe zakonske partnerke pravilna, saj je sprememba nastala z dnem 25. 8. 2019 (upokojitev tožnikove soproge), pravica do veteranskega dodatka pa ne pripada več od 1. 9. 2019.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja samo zaključek iz mnenja komisije, ki jo je organ imenoval v postopku, manjkajo pa razlogi, ki so organ vodili k zaključku in odločitvi o pravici vlagateljice, in sicer, zakaj organ šteje, da vlagateljica nima oziroma ima pravico do tridesetih ur osebne asistence na teden.
Komisija ni organ, ki bi odločal o dodelitvi ali utemeljenosti osebne asistence, temveč je zgolj strokovni pomočnik organa, ki na podlagi osebnega razgovora z uporabnikom in/ali njegovim zakonitim zastopnikom pri ocenjevanju vrste, vsebine in obsega potreb posameznika poda mnenje o uporabnikovih potrebah.
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.
solidarnost - dodatek - študent - javno veljavni študijski program - stalno prebivališče
Javnoveljaven študijski program je pravni pojem, ki je določno opredeljen z določbami ZVis. Njegovega pomena posledično ni mogoče širiti z navajanjem pravnih posledic, ki jih ima lahko študij v tujini v slovenskem pravnem redu.
denarni prejemki - nadomestilo za invalidnost - dodatek za pomoč in postrežbo - stvarna pristojnost - upravno sodišče - delovno in socialno sodišče - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.
ZSVI člen 3, 3/1, 3/1-1, 5, 5/1, 6. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.
status invalida - nadomestilo za invalidnost - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti - pristojnost socialnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
državna štipendija - upravni spor - socialni spor - nepristojnost
Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v sporu v zvezi s prejemanjem državne štipendije, mirovanjem te pravice in vračilu neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.
osebna asistenca - upravni postopek - načelo prepovedi reformatio in peius
Drugostopenjski organ lahko z namenom, da bi se zadeva pravilno rešila, v obsegu, ki presega meje preizkusa pritožbe iz 247. člena tega zakona, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274. (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), 278. (izredna razveljavitev) in 279. členu tega zakona (ničnost odločbe).
osebna asistenca - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljene tožbene novote
Prvostopenjski organ je pri odločanju v zadevi pravilno upošteval nesporno dejstvo, da je tožnica starejša od 65 let, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZOA. Organ ni bil dolžan ugotavljati obstoja izjeme k navedenemu pogoju, kot jo določa četrti odstavek 6. člena ZOA, saj se tožnica na obstoj navedene izjeme v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni sklicevala.
ZVV člen 1, 2, 26. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov je razvidno, da je tožnik v pritožbi izrecno predlagal, da se ponovno zaslišita priči. Drugostopenjski organ se do tega ni opredelil, zaradi česar je zadevni upravni postopek obremenjen z bistveno kršitvijo pravil ZUP.
dodelitev subvencije - rok za vložitev vloge - pandemija - elektronska vloga - podaljšanje roka za izpolnitev
ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, je v prvem odstavku 38. člena, naslovljenem kot „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od v njem navedenega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje pravice - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - dejstva, ki jih ne izkazuje uradna evidenca
V obravnavanem primeru so kot relevantni dokazi ključni vpisi v uradne evidence, pri čemer pa med strankama ni sporno, da tožnik ni zaveden v uradnih evidencah, ter da zahteve za spremembo podatkov v uradnih evidencah, ki bi ji predložil ustrezna dokazila, ni podal.
Sedmi odstavek 60. člena ZDUOP določa, da se tujcu enkratni solidarnostni dodatek prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
socialno varstvo - strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - izobrazbeni pogoj
Socialna zbornica Slovenije je izpodbijano odločitev oprla na določbo 1. alineje prvega odstavka 69. člena ZSV, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati direktorji socialnovarstvenih zavodov (vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, število let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit), in ki glede izobrazbenega pogoja (to je glede smeri izobrazbe, ki se šteje za ustrezno) napotuje na podrobnejšo opredelitev iz 69. člena ZSV. Ob tem je spregledala določbo 2. alineje prvega odstavka 69. člena ZSV, ki določa, da imajo direktorji socialnovarstvenih zavodov v domovih za starejše lahko tudi visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri.
nadomestilo za invalidnost - molk organa - stvarna pristojnost sodišča
Med strankama je sporen tožnikov status invalida po prvi alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi obdobje prejemanja nadomestila po 5. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.