sklenitev pogodbe o upravljanju – potrebna večina solastnikov – etažna lastnina v večstanovanjski stavbi – upravljanje soseske
Tako SZ iz leta 1991 kot tudi ZTLR sta vezala potrebno večino za sklenitev pogodbe o upravljanju na sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti večstanovanjske hiše in ne stanovanjske soseske.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o imenovanju članov upniškega odbora sicer pravilno oprlo na podatke o navadnih terjatvah upnikov iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika, ki mu jih je posredoval upravitelj. Toda po 6. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ima upnik možnost dokazovati, da vrednost premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, ne zadostuje za poplačilo celotne njegove terjatve. To lahko upnik stori tudi še s pritožbo zoper sklep o imenovanju članov upniškega odbora.
V postopku imenovanja članov upniškega odbora po 79. in 80. členu ZFPPIPP do izdaje sklepa o imenovanju članov upniškega odbora namreč ne gre za kontradiktoren postopek. Tak postane šele z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep. Zato je njegove pritožbene navedbe o izpolnjenih pogojih za njegovo imenovanje v upniški odbor treba obravnavati kot dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Iz določbe 3. odstavka 105. a člena ZPP ne izhaja drugačna ureditev obsega veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu, od ureditve obsega veljavnosti sklepa kot je določena v 1. odstavku 13. člena ZST-1. Zato je zmotno stališče pritožnika, ki določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP razlaga tako, da v primeru, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka, izdan sklep o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje za tiste vloge, glede katerih v času vložitve predloga še ni potekel rok za plačilo iz plačilnega naloga.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti
Duševne bolečine, ki jih pogodbena stranka trpi zaradi same neizpolnitve oziroma izpolnitve z zamudo pogodbene obveznosti nasprotne pogodbene stranke, ne predstavljajo pravno priznane škode glede na zakonski okvir.
Če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, zemljiškoknjižno sodišče šele oziroma na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (v takšnih primerih, ko dovoli izbris zaznambe izvršbe, sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa).
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 328, 343, 343/1, 365, 365-1, 441.
umik predloga za izvršbo
Res je upnik podal umik že v fazi dovolitve izvršbe,(1) vendar je v obravnavani zadevi odločilno, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, kjer sodišče s sklepom o izvršbi ne odloči le o opravi izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora zato sodišče razen določbe 43. člena ZIZ, smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.
V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ta kondemnatornega dela ne vsebuje, zato je sodišče pravilno izhajalo le iz določbe 43. člena ZIZ
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - preložitev zagovora - opravičljiv razlog - pravica do obrambe - sodna razveza - okoliščine - interesi pogodbenih strank
Tožnik na dan, ko je bil vabljen na zagovor k toženi stranki, zagovora zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben podati (kot je ugotovila tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke), predlagal pa je preložitev zagovora na kasnejši datum. Kljub temu, da je bil ta predlog podan iz upravičenih razlogov, mu tožena stranka ni ugodila, ampak je istega dne tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve tožnikove pravice do zagovora oz. obrambe ni zakonita.
izvršilni stroški – nadaljnji izvršilni stroški – oprostitev plačila sodnih taks – stroški za nagrado – prisotnost pri rubežu – potrebni stroški – udeležba upnika pri rubežu – prisotnost pooblaščenca pri rubežu – načelo vestnosti in poštenja
Stranka mora tudi v izvršilnem postopku, v skladu z načelom vesti in poštenja obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa je dolžna kriti sama. Upnikovemu pooblaščencu s prisotnostjo pri rubežu sicer nedvomno nastanejo določeni stroški, vendar to še ne pomeni, da so ti stroški v posameznem primeru dejansko potrebni za izvršbo ter da mu jih je zato dolžan povrniti dolžnik.
Predsednica senata sodišča prve stopnje je utemeljeno izdala izpodbijani sklep (o zavrženju pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje), potem ko je bilo s strani pristojne predsednice sodišča že odločeno o zahtevi za njeno izločitev, ki je bila zavrnjena kot neutemeljena, saj zoper sklep o izločitvi sodnika ni pritožbe, kar pomeni, da se lahko takoj izvrši.
stroški postopka - stroški priče - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila
Priča je bila zaslišan, preden je tožnica podala vloga za dodelitev brezplačne pomoči. Vsi stroški priče, ki so nastali v zvezi z zaslišanje, so tako nastali pred dnem, od katerega za tožnico velja oprostitev plačila sodnih stroškov. Zaradi tega je dolžna povrniti stroške z zaslišanjem priče, saj je sama predlagala njeno zaslišanje.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, ker iz listin, ki jih je tožnik priložil tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da tožena stranka postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ne bi izpeljala skladno z zakonskimi določbami, ali je bila odpoved podana iz resnega in utemeljenega razloga, pa bo sodišče lahko presodilo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.
Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Ker za presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta (zaradi zamude roka za vložitev tožbe) niso izpolnjene procesne predpostavke, tožnik svojih zahtevkov v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja ne more uveljavljati pred sodiščem, ampak eventualno s ponovno zahtevo pri toženi stranki.
invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - nadomestilo za invalidnost
Tožnica, ki je zavarovana kot samostojna podjetnica, lahko še vedno opravlja delo v okviru svoje dejavnosti, vendar so potrebne omejitve pri delu. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi bila takemu zavarovancu priznana pravica do premestitve. Navedeno pravico zagotavlja delodajalec. V primeru, ko gre za samozaposlenega, kot je tožnica, pa je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z določenimi omejitvami. Takšnemu samozaposlenemu se prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-tega organiziral sam.
pravdni stroški – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – nagrada za narok
Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
državna štipendija - absolventski staž - izplačevanje štipendije
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar le eno študijsko leto (ne glede na morebitno podaljšanje absolventskega staža, četudi pride do podaljšanja absolventskega staža iz upravičenega razloga).