trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
Tožena stranka s trditvami v odgovoru na pritožbo ne bi pripomogla k odločitvi o pritožbi tudi, če bi jo sodišče pri odločanju o pritožbi obravnavalo, saj je pritožbeno sodišče brez obravnavanja odgovora na pritožbo zavrnilo pritožbo, kar je tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055503
ZIZ člen 5, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZPP člen 47, 74, 74/1, 49.
začasna odredba - ugovor pristojnosti - sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - določitev stvarne pristojnosti
V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
pravica do izjave – pomembni dokazni argumenti – obseg obrazložitve sodbe – pogodba o nepremičninskem posredovanju
Ker se sodišče ni opredelilo do pomembnih dokaznih argumentov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Izvedenci, ki so v komisiji sodelovali, morajo v svojem specificiranem stroškovniku posredovati dovolj podatkov, ki sodišču omogočijo odmero nagrade, v konkretnem primeru dovolj določeno trajanje pregleda in obseg dokumentacije, ki so jo še dodatno zbrali in pregledovali.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – vročanje – nadomestna vročitev – smiselna uporaba določb ZPP
Določba 430. člena ZFPPIPP predstavlja posebno ureditev vročanja, ki jo predpisuje ZFPPIPP v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi česar uporaba določb ZPP, ki urejajo nadomestno vročitev, ne pridejo v poštev.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.
pogodba o delu – obseg opravljenih del – dokaz z izvedencem
Stališče tožene stranke, da ni dolžna plačati opravljenega dela zato, ker tožeča stranka ni pravilno vodila dokumentacije o opravljenih delih, ni pravilno. Dokazno breme, koliko dela je tožeča stranka opravila je namreč zato na tožeči stranki.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
nagrada izvedenca - manj zahtevno mnenje
Ocena zahtevnosti izvedenskega mnenja ni v domeni izvedenca.
Glede na nalogo, ki je bila naložena izvedencu (ugotoviti, s kakšno vrsto kmetijske mehanizacije je možen uvoz na zemljišče), čas, ki ga je imel na volj (30 dni), ter obseg spisa (57 strani), gre za manj zahtevno mnenje.
obseg zapuščine – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka – uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi – napotitev na pravdo
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka.
ZIZ člen 15, 34, 34/2, 177, 177/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 365, 365-2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi – nepremičnine izvezete iz izvršbe – predlog za omejitev dovoljene izvršbe
Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.
plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.