vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
Tudi v primeru verzijskega zahtevka je treba presojati potrebne (in ne dejanske) izdatke tistega, ki jih je založil.
Za vprašanje, po kateri tarifi odmeriti odvetniške stroške, je bistven datum vložitve tožbe (s tem se je namreč postopek začel) in ne datum vročitve tožbe tožencu (s tem je nastopila litispendenca).
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.
Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.
trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064158
ZOR člen 371, 379. ZIP člen 251c.
zastaranje – ugovor zastaranja – materialnopravni ugovor – judikatna terjatev – poroštvo – zastava – pretrganje zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialnopravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave (do konca postopka pred sodiščem prve stopnje).
Ker vtoževana terjatev iz naslova poroštva ni bila ugotovljena pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ne gre za judikatno terjatev.
Glede na 2. odstavek 139. člena ZPP se vroča v stanovanju. ZPP pa ne določa, da mora biti to stanovanje hkrati tudi prijavljeno upravnemu organu kot stalno prebivališče.
Stanovanje v smislu 2. odstavka 139. člena ZPP lahko tudi obstaja, če stranka v stanovanju ne prenočuje vsak dan.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
obseg zapuščine – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka – uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi – napotitev na pravdo
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka.
Izvedenci, ki so v komisiji sodelovali, morajo v svojem specificiranem stroškovniku posredovati dovolj podatkov, ki sodišču omogočijo odmero nagrade, v konkretnem primeru dovolj določeno trajanje pregleda in obseg dokumentacije, ki so jo še dodatno zbrali in pregledovali.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
ZIZ člen 15, 34, 34/2, 177, 177/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 365, 365-2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi – nepremičnine izvezete iz izvršbe – predlog za omejitev dovoljene izvršbe
Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.
plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.
pogodba o delu – obseg opravljenih del – dokaz z izvedencem
Stališče tožene stranke, da ni dolžna plačati opravljenega dela zato, ker tožeča stranka ni pravilno vodila dokumentacije o opravljenih delih, ni pravilno. Dokazno breme, koliko dela je tožeča stranka opravila je namreč zato na tožeči stranki.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.