povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Delodajalec delavcu (javnemu uslužbencu) ni dolžan povrniti vseh dejanskih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi s prihodom na delo in z dela, pač pa le tiste, ki jih nalaga izvršilni predpis, konkretno Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006 oziroma (za obdobje pred tem) Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006.
ZPP člen 139, 139/3 in 6. OZ člen 131, 131/1. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24, 26.
odgovornost za škodo – javno dobro – javna cesta - odgovornost cestnega podjetja – pravilna vročitev
Stranski intervenient je v odgovoru na tožbo sam navedel, da je izvajalec rednega vzdrževanja ceste, na kateri je tožnik z motornim kolesom zaradi madeža padel, zato je podana njegova odškodninska odgovornost na podlagi določb ZJC in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - zaključek zdravljenja - dokazovanje - sodni izvedenec - izločitev
Šele v primeru, če je zdravljenje zaključeno, je mogoče ugotavljati, ali je prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, torej ali gre za invalidnost.
Nestrinjanje s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za izločitev sodnega izvedenca.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - prekluzija - pritožbena novota
Tožnica na dopolnilno mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb, kljub temu da jo je sodišče prve stopnje k temu pozvalo (in jo hkrati opozorilo na pravne posledice v primeru, če pripomb ne bi podala ali jih ne bi podala v določenem roku). Navedbe, s katerimi oporeka ugotovitvam sodnega izvedenca v dopolnilnem mnenju, je tožnica podala šele v pritožbi, kar je prepozno, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo pri presoji zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje.
Določba 2. odstavka 1045. člena OZ ureja primer asignacije na dolg, pri kateri je asignat (do višine dolga) zavezan asignatarju opraviti izpolnitev že na podlagi zakona. V takem primeru ni niti potrebno, da pride do akcepta nakazila, saj je asignat zavezan opraviti izpolnitev neposredno na podlagi zakona. Za takšno situacijo v predmetnem primeru ne gre, saj je asignat zavezan asigantarju na podlagi nakazila, ki izhaja iz asignacijske pogodbe z dne 24.5.2010.
ZFPPIPP člen 120, 120/1, 139, 139/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustavitev postopka – vabilo na narok – vročanje stečajnemu upravitelju – nastanek pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja
Glede nastanka pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja je treba upoštevati določbo 1. odstavka 120. člena ZFPPIPP, ki trenutek nastanka pravnih posledic razrešitve veže na samo izdajo sklepa o razrešitvi in ne šele na trenutek njegove pravnomočnosti.
OZ člen 126. ZPP člen 318 ZGD člen 510. ZskuS člen 9. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 22, 24.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med dejstvi in dokazi – pravna identiteta subjekta – sprememba pravnoorganizacijske oblike – izplačilo dela koncesijske dajatve – koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – pogodba v korist tretjega
Predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP - ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka - je materialno pravne narave, zato je njena presoja možna tudi na pritožbeni stopnji (enako kot v postopku na prvi stopnji na podlagi pisnega postopka, na podlagi enostransko zbranega procesnega gradiva, brez glavne obravnave). V tem kontekstu mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, za svojo odločitev. Pojasniti mora, katera dejstva je štelo za pravno odločilna in na katere določbe materialnega prava je oprlo svojo odločitev, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
Pogoji za izbris znamke so določeni v 119. členu Zakona o industrijski lastnini, ki v 1. odstavku določa, da se tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka lahko vloži, če je podan eden izmed razlogov po točkah od a) do d) istega odstavka. Ker je bila znamka „JULIJANA“ reg. št. 9471492 razveljavljena še pred vložitvijo predmetne tožbe, tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - vloga, vložena v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje bi moralo z vlogami tožnika, ki jih je poslal v tujem jeziku (kot prošnjo za preložitev naroka oziroma kot opravičilo zaradi neudeležbe na naroku), ravnati, tako da bi tožnika pozvalo, da jih prevede v slovenski jezik. Šele na ta način bi lahko presodilo, ali je imel tožnik opravičene razloge za izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je stečajna dolžnica s prevzemom solidarnega poroštva za dolg, ki je znašal ob prevzemu 120.000,00 EUR napram upniku prevzela obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj je ugotovilo, da dolžnica takrat ni imela premoženja, s katerim bi lahko izpolnila poroštveno obveznost. Hkrati pa da se je zavedala da prevzete obveznosti ni sposobna izpolniti, pa je kljub temu to obveznost prevzela. Pri tem je pravilno kot neupoštevno zavrnilo njeno zatrjevanje, da je štela prevzem poroštva zgolj kot formalnost.
ZSReg člen 23, 23/2, 31, 31/1, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vpis sprememb v sodni register – upravičena oseba – zastopnik subjekta vpisa – ugovorni postopek
Predloga za vpis sprememb subjekta vpisa ni vložila oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot zastopnik subjekta vpisa, zato bi moralo registrsko sodišče pred vpisom predlaganih sprememb izvesti postopek iz 31. člena ZSReg.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
nevarna dejavnost – igranje rokometa – odgovornost šole – poškodba učenca pri športni vzgoji – krivdna odgovornost
Ob izostanku okoliščin, ki so ne samo v vzročni zvezi z nastalo škodo, ampak so tudi objektivne narave, igranja rokometa ni mogoče opredeliti za nevarno dejavnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0067802
OZ člen 190, 197. ZPP člen 212, 285.
upravljanje večstanovanjske stavbe - neupravičena obogatitev– dokazovanje - materialno procesno vodstvo
Če ni bila sklenjena pogodba o upravljanju, upravnik ne more pričakovati nagrade za svoje delo. Lahko zahteva stroškov, ki jih je plačal namesto dolžnika, če so to stroški, ki bi jih moral plačati dolžnik po zakonu.
Ni nikakršnih določb pravdnega postopka, če sodnik ne poskrbi za to, da bi tožeča stranka zatrjevala vsa potrebna dejstva.