starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
vstopna pravica – drugi dedni red – stranka zapuščinskega postopka – vknjižena prepoved razpolaganja – prehod zapuščine
Vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov.
Vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, saj preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
predmet obveznosti – obligacija prizadevanja – obligacija uspeha – nagrada za uspeh – razlaga pogodbenih določil
Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
zamudna sodba zaradi nepristopa na narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-164/09-13, z dne 4.2.2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določilo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..