zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP-D, ker je ocenilo, da prekomerno posega v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. člena URS in pomeni odmik od načela poštenega postopka, katerega cilj je predvsem izdaja pravilne in zakonite sodne odločbe. Na račun tega cilja pa načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka ne more prevladati.
Po določilu 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – izbris predznambe hipoteke – načelo dispozitivnosti postopka – ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta – prekluzivnost roka
Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi se opravi po uradni dolžnosti, izbris te predznambe pa se izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
Če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, se pisanja vročajo samo pooblaščencu, stvar pooblaščenca pa je, da o tem obvesti osebo, ki jo zastopa, zato neposredna vročitev samo osebi, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
V primeru, kadar stranka v postopku v celoti uspe, sodišče ne more uporabiti določila, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka, niti ob upoštevanju načela pravičnosti in vseh okoliščin primera. Tega 1. odstavek 154. člena ZPP ne dopušča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - kriteriji za odmero - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, saj tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebnega zdravnika, ampak je šlo za ravnanja, ki so bila v okviru običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih je tudi sicer tožnik lahko opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu (premikanje okvira okna ob hiši, zlaganje polic v avto, vožnja psičke k veterinarju, čiščenje snega, vožnja po plin ipd.)
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
Za presojo višine reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, če bi delal, se vzame plača, kot je dogovorjena z veljavno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delovno mesto, na katerega se ta pogodba o zaposlitvi nanaša, še obstaja in ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben delati ali ne.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obrestmi od pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od uveljavljanja tožbenega zahtevka dalje, saj rok za plačilo pogodbene kazni ni določen in je tožena stranka prišla v zamudo šele v vložitvijo tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi je začel teči z nastankom razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je takrat, ko je tožena stranka sprejela odločitev o ukinitvi tožničinega delovnega mesta.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – utesnitev izvršbe - predlog za novo sredstvo izvršbe – obrazloženost vloge - zastopanje več oseb
Za utesnitev izvršbe ZIZ v 43. členu ne zahteva nobene obrazložitve, zaradi česar ob presoji zahtevka za povrnitev stroškov za vlogo z vidika njihove potrebnosti vloge ni utemeljeno obravnavati kot obrazložene, ne glede na to, da je v njej naveden tudi obračun terjatve. Za neobrazložene vloge pa ZOdvT ne predvideva nagrade.
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom se stroškovno ovrednoti enako kot predlog za izvršbo. Gre namreč za vsebinsko sorodna predloga, zaradi česar ni razloga, da bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotili kot „druge obrazložene vloge“ iz tar. št. 3464 do 3466 Tarife ZOdvT. Zato je treba uporabiti tar. št. 3460, ki predpisuje količnik 0,3 nagrade glede na vrednost predmeta iz 12. člena ZOdvT.
Tar. št. 1200 Tarife ZOdvT razume višje sodišče tako, da se količnik 0,3 za vsako dodatno stranko prišteje h količniku, predpisanem za postopek po posamezni tarifni številki.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponareditve uradne listine, knjige ali spisa - nelegalna gradnja - gradbena inšpekcija
1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema.
2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.
ZNPosr člen 5, 5/2, 5/3, 13, 15, 15/2. OZ člen 55, 55/1.
pogodba o posredovanju – obličnost pogodbe
V pogodbi o posredovanju, sklenjeni med nepremičninsko družbo in naročiteljem, morajo biti navedeni podatki o zavarovanju odgovornosti, nepremičninski posrednik, ki bo opravljal posle posredovanja, ter morebitni dodatni stroški, če je naročitelj naročil storitve iz 3. točke 2. odstavka 15. člena ZNPosr. Kot sestavina pisne pogodbe o posredovanju pa nista določena niti cena storitve niti predmet posredovanja, ki sta sicer bistvena elementa posredniške pogodbe. Iz namena predpisane pisnosti posredniške pogodbe je zato sklepati, da ni bil namen zakonodajalca, da so ustno sklenjene pogodbe o posredovanju nične, ampak je pisnost pogodbe o posredovanju predpisana iz razloga lažjega dokazovanja dodatno dogovorjenih storitev in z njimi povezanimi stroški.
zamudna sodba – razveljavitev določbe s strani ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi takrat še veljavne določbe 282/2 člena ZPP. Navedeno določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo razveljavilo.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
dedna pravica – zapuščinski postopek – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni pa prihaja v poštev zgolj izjemoma, ko oseba, ki meni, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku.