pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – skupna gradnja – skupno premoženje
Pravica stranke do izjave je kršena takrat, ko je sodišče ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, medtem ko v primeru, ko na možnost drugačne pravne kvalifikacije nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča ni potrebno. Sodišče praviloma ni dolžno dajati pobude za spremembe, naj stranka postavi drug zahtevek. Podobno mora veljati tudi za pobudo, da mora označiti kot toženo stranko še nekoga tretjega oziroma za razširitev tožbe na novega toženca.
V primeru, ko gre za tožbo za priznanje deleža na nepremičnini in je hkrati zatrjevana podlaga pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje, ob tem pa gre za skupno gradnjo tudi bivših zakoncev, je potrebno tožiti poleg lastnikov nepremičnine tudi bivšega zakonca, če ta ne nastopa na strani tožnika, ki lastninsko pravico iz naslova skupne gradnje in ob upoštevanju skupnega premoženja vtožuje.
Po uveljavitvi novele ZPP in začetnem kolebanju pravne teorije se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057431
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 154/4.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – odgovornost imetnikov motornih vozil – kršitev zavarovalne pogodbe – pobeg s kraja nesreče
Glede potnikov (oškodovancev) v avtobusu pride v poštev 4. odstavek 154. člena OZ, po katerem je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. Navedeni potniki so torej tisti drugi oziroma tretje osebe, nasproti katerim je podana solidarna odgovornost imetnikov obeh motornih vozil (osebnega avtomobila in avtobusa, ne pride pa torej glede njih v poštev 1. odstavek 154. člena OZ, kot tudi ne 2. in 3. odstavek, saj navedena določila urejajo kriterije za porazdelitev odgovornosti med imetniki motornih vozil).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - kriteriji za odmero - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, saj tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebnega zdravnika, ampak je šlo za ravnanja, ki so bila v okviru običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih je tudi sicer tožnik lahko opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu (premikanje okvira okna ob hiši, zlaganje polic v avto, vožnja psičke k veterinarju, čiščenje snega, vožnja po plin ipd.)
ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 95, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 81.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za izbiro
Kljub temu, da tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev v skladu s panožno kolektivno pogodbo, temveč se je odločila za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici, zakonita. Pri tem je bistveno, da je tožena stranka pri izbiri presežnega delavca uporabila tudi kriterij delovne uspešnosti, ki bi v obeh primerih privedel do enake ugotovitve, da je tožnica presežna delavka.
Očitek bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko o „podrednem“zahtevku ni odločilo, ni utemeljen, ker je bil „podredni“ zahtevek postavljen za enako odločitev, kot jo je tožnik zahteval v primarnem zahtevku, in ki jo sodišče sprejme v primeru, ko zahtevku ugodi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži le izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, saj je tožnik v obeh zahtevkih zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0065068
ZOR člen 389, 389/1, 389/2, 1019, 1019/1. ZPPSL člen 115.
poroštvo – zastaranje terjatev – pretrganje zastaranja – stečaj – prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajno maso
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oziroma če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – nastanek korist – okoriščenje – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Institut neupravičene obogatitve ima korektivno funkcijo (korigira neutemeljen premik premoženja), zato brez obogatitve oz. okoriščenja toženca tudi verzijskega zahtevka ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065031
ZOZP člen 15.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodba o zavarovanju – denarna odškodnina – nakladanje tovora s traktorjem – obseg zavarovalnega kritja – pojem uporabe motornega vozila – uporaba motornega vozila
Za traktor velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič pa le delovno funkcijo, pri čemer pa se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo. V obravnavanem primeru je bil traktor uporabljen le kot sredstvo za nakladanje in razkladanje ter manevriranje z betonskimi stebri, zato poškodba tretje osebe ni zajeta s kritjem iz obveznega zavarovanja traktorja.
spor majhne vrednosti – vloga v izvršilnem postopku – delni umik predloga za izvršbo – ločeno obravnavanje predloga tožeče stranke – pravdna dejanja v posameznem postopku – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vloga tožeče stranke z dne 28. 10. 2008 o delnem umiku predloga za izvršbo je bila podana v izvršilnem postopku in se ni nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Skladno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je prišlo do ločitve obravnavanja zahtevka/predloga tožeče stranka, vodita se dva samostojna in neodvisna postopka, znotraj katerih imajo pravdna dejanja posamezne stranke samostojni učinek v tistem postopku, v katerem so bila dana. Delni umik predloga za izvršbo lahko rezultira v delni ustavitvi postopka in v nadaljevanju izvršbe glede preostalega predloga ter na potek pravdnega postopka nima vpliva.
S tem ko je sodišče prve stopnje v podlago izpodbijane sodbe mimo volje tožeče stranke in soglasja tožene vzelo vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila v drugem (izvršilnem postopku), je strankam odvzelo možnost obravnavanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - zdravstvena zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki so jih prejeli tožniki, niso zakonite, saj tožena stranka ob podaji odpovedi ni izpolnila svoje obveznosti, da tožnikom, za katere je imela na razpolago ustrezna delovna mesta v drugi delovni enoti, ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.