Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2.
zamuda - zakonske zamudne obresti
Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od v predsodnem postopku priznanih in odmerjenih pokojninskih dajatev od zapadlosti do plačila, ni utemeljen, saj ZPIZVZ izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani, v mesecih, za katere se izplačajo.
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.
ZUP člen 50, 50/2. ZDSS-1 člen 63. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZVZ-A člen 1.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – državljanstvo – aktivna legitimacija
Ker je pokojni zavarovanec sam vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, je tožnica kot zakonita dedinja po pokojnem zavarovancu aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka.
Z novelo ZPIZVZ-A spremenjeni 15. člen ZPIZVZ je določil priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje. Ker je sprememba ZPIZVZ že veljala v času izdaje dokončne odločbe toženca, je sodišče prve stopnje to spremembo utemeljeno upoštevalo in pokojnemu zavarovancu priznalo pravico do predčasne pokojnine kljub temu, da v času vložitve zahteve za priznanje pravice ta sprememba še ni veljala (je pa ustavno sodišče že ugotovilo, da je v neskladju z ustavo 1. odstavek 15. člena ZPIZVZ, da upravičencem iz 4. odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, ne ureja pravice do opredelitve pokojnine tudi za čas od izpolnitev pogojev po 18. 10. 1991).
Pravic, ki jih je tožnica pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti v letu 2001 in se v letu 2004 ni spremenila, pri čemer do sprememb v zdravstvenem stanju, na podlagi katerih je bila ugotovljena invalidnost, ni prišlo niti v letu 2006, ni dopustno zmanjševati (npr. z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno, namesto predhodne razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v polovičnem delovnem času), temveč te pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pravica pridobljena.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13. ZPP člen 168, 168/1. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti
Tožeča stranka je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 09. 09. 2009 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (taksa v izvršilnem postopku je bila že plačana). Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 13. 08. 2009, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče.
ZFPPod člen 27, 27/4. OZ člen 396, 943, 943/1. ZGD člen 394. ZIZ člen 34.
poklicna odgovornost - zavarovanje odvetnikove odgovornosti - nastanek škode - prenehanje teka obresti – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2. OZ člen 378.
zamuda - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec ni izplačal z odločbo priznanih zneskov z zamudo niti ni šlo za dejansko stanje, ko bi bila pred tem izdana neustrezna odločba, ki bi bila nato razveljavljena oziroma odpravljena in bi bilo tožencu naloženo, da tožniku za nazaj prizna pravico do pokojnine. Iz tega razloga niti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti niti zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
Tožnikov zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine po MSVN (Sporazumu o vprašanjih nasledstva) ni utemeljen, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive.
Če se je tožnik odločil, da bo njegova plača nižja od plače, do katere bi bil upravičen po individualni pogodbi o zaposlitvi, in je podal nalog za znižanje svoje plače računovodskemu servisu, ki je obračunaval plače za toženo stranko, se tak nalog šteje tudi kot izjava toženi stranki, da izplačila višje plače tožnik ne bo zahteval.
ZPIZ člen 43, 43/1, 51. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 46, 203, 203/1. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 21. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 24 f.
detaširani delavci – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so bili v tem času zavarovani v RS, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Upoštevati je potrebno osnove, ki jih je delodajalec sporočil in jih je tožena stranka evidentirala v matični evidenci. O drugačnih plačah, od katerih naj bi bili plačani prispevki, tožnik ni predložil dokazov, zato zahteva za odmero višje pokojnine z upoštevanjem plač, ki jih je tožnik dejansko prejel za delo v tujini, ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora, že pred vložitvijo umika, razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu (1. tč. izreka), kar pomeni, da ustavitev postopka izvršbe ne prihaja (več) v poštev. V nadaljnjem pravdnem postopku bo zato sodišče prve stopnje umik upnikovega predloga za izvršbo upoštevalo kot umik tožbe.
škoda – nepremoženjska škoda – strah – posredna škoda – trditveno in dokazno breme
To, da je toženec na zastrašujoč način prvega tožnika, ki je bil tedaj star 13 let, spraševal, kje stanuje, ni grožnja, ki bi jo tožnik tožencu očital, pač pa je o tem samo izpovedal. S tem ko je sodišče to ugotovilo, je ugotovilo nekaj drugega, kot je tožnik trdil in je torej prekoračilo trditveno podlago, na kar toženec utemeljeno opozarja, češ da tožnik ni dokazal očitanih mu besed in dejanj. Dokazi pa trditev o dejstvih ne morejo nadomestiti, saj služijo le ugotavljanju njihove resničnosti.
Starša prvega tožnika, ki ob dogodku nista bila prisotna, sta kvečjemu posredna oškodovanca, zato je njun odškodninski zahtevek za njun strah nesklepčen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - rok za podajo odpovedi - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana, ker je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, je pravočasna, saj je bila podana v 30-dnevnem roku, ki je začel teči od uveljavitve spremenjenega akta o sistemizaciji delovnih mest.
Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke na prvem naroku
Ker je ustavno sodišče razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na tem pravilu, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka.