izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije - obveščanje preživninskega zavezanca - odločba o pravici do nadomestila preživnine - odločba in obvestilo jamstvenega in preživninskega sklada
21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.
Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse ter, ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka (večji del celo pred vročitvijo plačilnega naloga), je tožeča stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa ji, po opravljenem plačilu sodne takse, sodišču ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
nepremoženjska škoda - odgovornost voznika motornega vozila - poškodba pešca - zlom tibije - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno in ob upoštevanju načela individualizacije ter v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – ničnost – pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je lahko sklenjena tudi med otroki in starši, čeprav po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) obstaja med njimi dolžnost preživljanja, zato drugačne pritožbene trditve nimajo podlage v zakonu in sodni praksi. Pri tem se kot preživljanje ne upošteva le „presežek“ pomoči nad pomočjo po 124. členu ZZZDR, ampak morajo prevzemniki izpolnjevati obveznosti, za katere so se zavezali po pogodbi. Pri tovrstnih pogodbah ni mogoče matematično meriti obsega dajatev prevzemnika. Odločilno vprašanje je, kakšna je bila volja strank ob podpisu pogodbe. Da dejansko ni šlo za pogodbo o preužitku, ampak za neodplačno pogodbo, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005788
ZFPPod člen 19, 19/1-2, 21, 21/3. ZPPSL člen 99, 170.
aktivna procesna legitimacija – materialnopravna upravičenost – prenos terjatve s stečajnega upravitelja na posameznega upnika
Po določilu 22. člena ZFPPod ima procesno legitimacijo za vložitev odškodninskih zahtevkov po 19. oz. 20. členu zakona stečajni upravitelj na račun upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Po drugem odstavku citiranega zakonskega določila je do uveljavljanja takšnega zahtevka upravičen tudi posamezen upnik, vendar samo za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugoditev takšnemu zahtevku ima za posledico, da sodišče naloži tožencu, da odškodnino plača v stečajno maso podjetja v stečaju. Čim je stečajni postopek zaključen, takšnega tožbenega zahtevka ni več mogoče uveljavljati, pri čemer tudi v imenu stečajnega dolžnika zahtevek uveljavlja v stečajnem postopku stečajni upravitelj. V primeru iz drugega odstavka 22. člena ima upnik le procesno legitimacijo in ni hkrati neposredni materialnopravni upravičenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005971
OZ člen 21. SPZ člen 32. ZKZ člen 19, 22. ZPP člen 285.
kmetijska zemljišča – sklenitev pogodbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ker je predkupni upravičenec v 30-dnevnem roku po datumu objave ponudbe sprejel ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča, je pogodba o nakupu kmetijskega zemljišča sklenjena. Zaradi tega bi moral tožnik postaviti zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnik vknjižil v zemljiško knjigo, pa tega ni storil (opomba: drugačno stališče VS RS II Ips 384/2010).
dokazilo o oddaji pošiljke – zapis v poštni knjigi - vloga vezana na rok
Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pri ugotavljanju, ali obstaja utemeljen odpovedni razlog (krivdni razlog), mora sodišče upoštevati samo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za odpoved, ki je predmet presoje. Drugih kršitev oz. razlogov, tudi tistih, zaradi katerih je delavec predhodno pisno opozorjen, ne sme upoštevati, upošteva jih lahko le pri ugotavljanju, da zaradi obstoja utemeljenega razloga ter upoštevaje vseh ostalih dejstev in razlogov nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061845
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 435.
trditveno in dokazno breme - zapis izreka – kondemnatorni del izreka – nepravilna izpolnitev – škoda zaradi nepravilne izpolnitve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri tožeči naročila vtoževano blago in da je tega tožeča stranka toženi dobavila, pri tem pa tožena stranka ni podala konkretnih ugovorov zoper višino vtoževane terjatve, je bil zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti terjatve tožeče stranke pravilen.
Trditve tožene stranke bi bilo mogoče razumeti le kot zatrjevanje odškodninske odgovornosti v posledici nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Da bi tožena stranka uspela dokazati obstoj odškodninske terjatve do tožeče stranke, bi morala na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati, kakšna je bila pogodbena obveznost izpolnitve na strani tožeče stranke in na kakšen način naj bi bila kršena.
Sodišče prve stopnje je izrek sodbe v točki 1 oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi v točki 1 izreka (njegov kondemnatorni del) razveljavilo ter v nadaljevanju odločilo o utemeljenosti terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v izreku popolno navedlo, je jasno povedalo, o čem je bilo v postopku razsojeno. Takšen zapis ne terja podrobnejše obrazložitve in utemeljitve, saj gre zgolj za tehnično jasnejši izpis terjatve tožeče stranke.
ZD člen 163, 173, 173/1. ZPP člen 309, 335, 335-2, 335-3.
sklep o dedovanju – pritožba zoper sklep o dedovanju – vsebina pritožbe
Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja terjatve
Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločbe – izvršitev odločbe – izvrševanje – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.
Ker pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti, kot invalid III. kategorije pa ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – ničnost
Dogovor, iz katerega izhaja, da se tožnica zavezuje, da bo uresničila in dosegla promet po planu za mesec oktober 2008 in da za primer, če plana ne doseže, s svojim podpisom potrjuje, da soglaša sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, ima sicer vse značilnosti sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, vendar je ničen. Pogojevanje veljavnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z razlogom nedoseganja plana dokazuje, da je bil namen sklenitve dogovora s strani tožene stranke obid kogentnih določb o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in prikrajšanje tožnice za vse pravice, ki bi ji v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga šle, kar pa ni dopustno.
Pravic, ki jih je tožnica pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti v letu 2001 in se v letu 2004 ni spremenila, pri čemer do sprememb v zdravstvenem stanju, na podlagi katerih je bila ugotovljena invalidnost, ni prišlo niti v letu 2006, ni dopustno zmanjševati (npr. z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno, namesto predhodne razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v polovičnem delovnem času), temveč te pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pravica pridobljena.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2. OZ člen 378.
zamuda - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec ni izplačal z odločbo priznanih zneskov z zamudo niti ni šlo za dejansko stanje, ko bi bila pred tem izdana neustrezna odločba, ki bi bila nato razveljavljena oziroma odpravljena in bi bilo tožencu naloženo, da tožniku za nazaj prizna pravico do pokojnine. Iz tega razloga niti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti niti zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.