višina - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Ker višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, je tožnik, pri katerem je podana materialna ogroženost, ki bo trajala šest mesecev, upravičen do izredne denarne pomoči v višini šestih minimalnih dohodkov.
ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
invalid III- kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Tožnica je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, tako da se ji ta pravica prizna, izplačevati pa se bo pričela s pričetkom dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 52, 79, 79/1, 79/2. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 63. ZPIZ člen 186, 186/2. ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/1, 91/1-3, 91/2, 92, 94, 94/1, 94/1-2, 94/1-4, 101/1, 104, 104/1, 160, 160/2, 163, 163/1, 163/2, 397.
nadomestilo za invalidnost - nove pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku, ki je bil uživalec pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 1. 1. 2003, je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti potrebno odločiti o novih pravicah na podlagi invalidnosti v skladu z ureditvijo v ZPIZ-1. ZPIZ-1 ne določa več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč bi tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto lahko pridobil pravico do nadomestila za invalidnost. Ker pa se v času vložitve zahteve in v času do izdaje dokončne odločbe ni zaposlil na drugem ustreznem delovnem mestu, saj delodajalec obveznosti zagotovitve dela delovnemu invalidu ni izpolnil (ampak je bil na čakanju, nato pa mu je prenehalo delovno razmerje), ne izpolnjuje pogojev za priznanje te pravice .
davek na dodano vrednost – pravica prevaliti davek na končnega kupca – kapitalizirane obresti – procesne obresti
Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.
Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.
ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje razveljavitve ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. čl. ZPP. V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, to je 20.2.2010. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za tista razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
prodajna pogodba – stvarne napake blaga – notifikacija napake – pravočasno uveljavljanje napak – ugovor znižanja kupnine – prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja blaga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 31.7.2008 in 1.8.2008 tožena stranka pri prevzemu desk merila tudi prisotnost vlage v deskah in je vsako desko posebej prevzela tako, da jo je pregledala in posebej izmerila ter deske, ki ji niso ustrezale, izločila ter tudi pri nalaganju desk na tovorno vozilo dne 13.8.2008 tožena stranka na kvaliteto lesa ni imela pripomb. Ob dejstvu, da je tožena stranka tudi dobavnico za prevzeto blago podpisala brez pripomb, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ob prevzemu blaga zatrjevanih napak v zvezi z vlažnostjo ni uveljavljala.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
zavarovalna doba – prevzemnik kmečkega gospodarstva
Prevzemniku kmečkega gospodarstva se v zavarovalno dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogoji, da je v času, ko vloži zahtevo, zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot svojega edinega ali glavnega poklica, da je prevzemnik kmečkega gospodarstva in da je v času, ki se všteva največ od 1. 1. 1972, opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Za prevzemnika kmečkega gospodarstva se šteje tisti, ki je postal nosilec kmetijske dejavnosti na podlagi pogodbe ali na podlagi dedovanja, kar se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za vračilo pravdnih stroškov utemeljevala na pogodbeni podlagi in zatrjevala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zavarovanju odgovornosti na podlagi police in Splošnih pogojev, kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka se je sklicevala na določbe 1. točke 32 člena in 2. točke 32. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka pa se je tožbenemu zahtevku upirala, češ da na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe glede na 1. odstavek 1. člena zavarovalnih pogojev tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pogodbeni podlagi tožbenega zahtevka in trditvah tožeče stranke, da zaradi določbe 5. odstavku 31. člena splošnih pogojev tožeča stranka ni bila upravičena do zavrnitve oziroma pripoznave zahtevka v odškodninski pravdi. Prvostopenjsko sodišče trditev tožeče stranke o pogodbeni podlagi zahtevka sploh ni obravnavalo in o odločilnih dejstvih vrnitve stroškov na pogodbeni podlagi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato je podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 60, 71, 71/1, 261, 261/3, 397, 397/1. ZPP člen 213, 224, 224/1, 224/3.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin - javna listina
Izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje sta bili podani v ustrezni sestavi specialistov s področja tožnikovih težav in specialista medicine dela, prometa in športa. Podani mnenji se ujemata z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, s takšno oceno tožnikove delazmožnosti pa se je strinjal tudi lečeči ortoped. Glede na to, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da tožnik ne bi bil zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času oziroma da bi prišlo pri njem do popolne izgube delovne zmožnosti, je pravilna odločitev, da se ne izvede predlagani dokaz po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, saj ta dokaz ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja.
pravdni stroški – načelo uspeha – uspeh v postopku – delni umik tožbe
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da so pravdni stroški nastali predvsem glede dela zahtevka, s katerim tožeča stranka v pravdi ni uspela, to je glede zneska 597.170,77 EUR, saj je tožena stranka znesek 753.839,89 EUR plačala 18 dni po izdaji sklepa o izvršbi in 7 dni po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, tožeča stranka pa je za plačani del tožbo takoj umaknila. Po delnem umiku tožbe se je pravdni postopek vodil le glede zneska 597.170,77 EUR, s katerim pa tožeča stranka v pravdi ni uspela. Toženi stranki so v zvezi s tem delom zahtevka nastali stroški štirih pripravljalnih vlog ter stroški zastopanja na glavni obravnavi dne 8. 9. 2009. Tožeči stranki pa so do delnega umika tožbe nastali le stroški izvršilnega postopka. Zato je treba pritrditi pritožniku, da je tožena stranka upravičena (vsaj) do povrnitve stroškov zastopanja na glavni obravnavi 8. 9. 2009, stroškov pripravljalne vloge z dne 24. 8. 200 ter materialnih stroškov.
ZPP člen 87, 87/3, 282, 282/2. ZGD-1 člen 35. ZUstS člen 43, 44.
prokurist – postulacijska sposobnost – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavitev zakonske določbe
Stališče, da glede na določbo 35. člena ZDG-1 prokura pomeni splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) prokuristu, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je prokurist pooblaščenec, pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zanj veljajo določbe o postulacijski sposobnosti, obstoj katere pa prokurist ni izkazal.
Del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do razveljavitve določbe 2. odst. 282. člena ZPP o predmetnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je treba upoštevati, da je bila določba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, razveljavljena.
zemljiškoknjižno stanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice
Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.
objava popravka - objava odgovora – zamudna sodba – rok za odgovor na tožbo – prvi narok za glavno obravnavo
Glede na določbo 34. člena ZMed ima tožena stranka dovolj časa, da pred prvim narokom za glavno obravnavo odgovori na tožbo in torej ni nobene procesne ali materialnopravne ovire, da se tudi v postopkih po ZMed ne bi skladno določbi 2. odstavka 44. člena ZMed smiselno uporabljal 318. člen ZPP glede izdaje zamudne sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004463
ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.