ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
Ker za zaključek, da je bila vročitev plačilnega naloga dolžnici, pravilno opravljena v spisu ni dokazne podpore, fikcija vročitve pisanja pa nastopi zgolj, če so okoliščine postopanja vročevalca iz obvestil jasno razvidne, sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo šteti, da je ugovor umaknjen.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti – dokazna ocena
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva obstoja izbrisnega razloga - začetek postopka izbrisa - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru
Sklep o začetku postopka izbrisa z dne 23.7.2009 nad subjektom vpisa je bil zato izdan na podlagi domneve, da je podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP. Ker je torej razlog neposlovanja na poslovnem naslovu predviden kot samostojen izbrisni razlog in v predmetni zadevi je hkrati to tudi razlog, zaradi katerega je bil začet postopek izbrisa, ni mogoče upoštevati upnikovih trditev v pritožbi, da ima terjatev do subjekta vpisa in da zato zoper subjekta vpisa ni mogoče voditi postopka izbrisa brez likvidacije.
Podaja ponudbe in začetek novega intervala se ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom.
Na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 2a/4. ZPRS-1 člen 2, 3, 3/1. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja na novo družbo - novonastala družba kot univerzalna pravna naslednica podjetja - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - določitev matične številke subjektu vpisa - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra
V pristojnosti sodišča je vodenje sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register, medtem ko je upravljanje sodnega registra v pristojnosti AJPES-a. Agencija na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, temu subjektu določi (med drugim) tudi matično številko.
ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje razveljavitve ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. čl. ZPP. V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, to je 20.2.2010. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za tista razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
zavarovalna doba – prevzemnik kmečkega gospodarstva
Prevzemniku kmečkega gospodarstva se v zavarovalno dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogoji, da je v času, ko vloži zahtevo, zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot svojega edinega ali glavnega poklica, da je prevzemnik kmečkega gospodarstva in da je v času, ki se všteva največ od 1. 1. 1972, opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Za prevzemnika kmečkega gospodarstva se šteje tisti, ki je postal nosilec kmetijske dejavnosti na podlagi pogodbe ali na podlagi dedovanja, kar se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
davek na dodano vrednost – pravica prevaliti davek na končnega kupca – kapitalizirane obresti – procesne obresti
Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.
Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
invalid III- kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Tožnica je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, tako da se ji ta pravica prizna, izplačevati pa se bo pričela s pričetkom dela s krajšim delovnim časom od polnega.