Mesečni prihodki preživninskega zavezanca so 770,00 EUR, zakonite zastopnice 803,00 EUR, potrebe preživninskega upravičenca so 440,00 EUR, zato je ustrezna (zvišana) mesečna preživninska obveznost toženca v višini 220,00 EUR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059233
OZ člen 33, 65, 190.
predpogodba – ara – odstop od predpogodbe – pravica zahtevati sklenitev pogodbe – neupravičena pridobitev
Če je bila ara dana ob sklenitvi predpogodbe, stranki, ki zahteva dvojno aro, ni potrebno odstopiti od predpogodbe, saj pravica zahtevati njeno izpolnitev preneha že na podlagi zakona z iztekom 6 mesečnega roka. Do dvojne are je upravičena le, če izkaže, da so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani nasprotne stranke. Ta je lahko prejeto aro obdrži, če so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani stranke, ki vračilo zahteva. Če nobena od stranki ni odgovorna za neizpolnitev predpogodbe, pa je stranka, ki je aro dala, upravičena do njenega vračila, saj je druga stranka aro prejela na podlagi, ki se pozneje ni uresničila.
kmetijska zemljišča – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - kršitev predkupne pravice – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbojnost
V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe, ki se nanašajo na višino denarne odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovancem, sklicuje na izvedene listinske dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, toženčeve dokazne predloge pa je kot nepomembne zavrnilo. S tem pa zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke ni ustrezno obrazložilo, poleg tega se ti predlogi očitno nanašajo na pravno relevantna dejstva glede višine likvidirane škode, pri čemer je toženec podal dovolj konkretizirane ugovore v smeri previsokega izplačila odškodnine ter predlagal ustrezne dokaze. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP – kršitev jamstev v dokaznem postopku.
OZ člen 356, 356/1. ZDen člen 66, 66/3, 68. ZZK-1 člen 46, 46/2,148, 148/1, 148/1-3, 148/2, 150, 160, 160/1.
denacionalizacija – sklep upravnega organa – prepoved razpolaganja – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – zastaranje – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen ne predstavlja terjatve v smislu 1. odstavka 356. člena OZ, zato ni mogoče govoriti o njenem zastaranju.
Res je, da se je v času od izdaje sklepa do vpisa zemljiškoknjižno stanje spremenilo tako, da ni več vpisan imetnik pravice uporabe pač pa lastnik, vendar je to posledica zakonskih sprememb, po katerih ni več družbene lastnine in s tem imetništva pravice uporabe. Izpodbijani sklep se nanaša na G. T. kot dejanskega uporabnika, slednji pa je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do ½. Gre torej za vprašanje, ali so podani pogoji za vpis po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 in za vprašanje, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Po stališču sodišča druge stopnje je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen zato, ker se navedeni sklep nanaša na G. T. in ker je v ZLNDL podan pravni temelj za spremembo družbene lastnine v lastninsko pravico.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
ZPP člen 318. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 140.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v tujino - povrnitev nepremoženjske škode - padec s konja - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopenjsko sodišče je pri izdaji zamudne sodbe pravilno izhajalo iz predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične in zaključilo, da iz teh navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in deloma tudi po višini. Glede na s tožbo zatrjevani obseg škode, ki jo je tožnica utrpela, priznana odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v podobnih primerih poškodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065075
OZ člen 173. ZPP člen 215, 216, 316.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – višina denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja – prosti preudarek – trditveno in dokazno breme
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – prodaja z lastninskim pridržkom – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – vsebina dokaznega predloga
Pridržek lastninske pravice je upravičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, zaradi česar se kupec nanj ne more sklicevati in ga tudi ne uveljavljati, pač pa je prodajalec tisti, ki ima izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) bodisi vrnitev stvari.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kdo, s kom in kdaj se je dogovoril kaj takšnega, česar pa ni storila. Namesto tega je predlagala le dokazna sredstva (dokaze), ne da bi prej postavila relevantne in konkretizirane trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Zaradi tega se kot pravilno izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagane dokaze zavrnilo.
odškodninska odgovornost delodajalca – škoda povzročena z ravnanjem drugega delavca
Delodajalčeva odškodninska odgovornost temelji na določilu 184. člena ZDR. Po njem morata biti za delodajalčevo odgovornost izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva odgovornost zanjo po splošnih pravilih civilnega (odškodninskega) prava. Tako delodajalec med drugim odgovarja delavcu za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu in za škodo, ki mu je povzročena zaradi ravnanja drugega delavca.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30 dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30 dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - dopustnost zavarovanja terjatve - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - prodajna pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje pogodbe - tretji - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo
Ker je bila pogodba, z učinkom nasproti toženki v tem postopku do višine njene terjatve nasproti družbi R. izpodbita, in mora tožnik dopustiti, da se terjatev poplača s prodajo predmetnega poslovnega prostora, se tožnik ne more uspešno upirati zavarovanju s sklicevanjem na predmetno kupno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na poslovnem prostoru.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSM0020978
OZ člen 177, 179. ZMed člen 6. ZPP člen 8, 165, 165/3, 286, 286/1, 338, 338/1, 339, 339/1, 350, 350/2, 355. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 13, 13/7. URS člen 34, 35, 39.
poseg v pravico do zasebnosti – razžalitev dobrega imena in časti – objava prispevka v oddaji - kolizija ustavnih pravic
Ustavno garantirane pravice niso absolutne in so omejene z enakovrednimi pravicami drugih, zato vsako poseganje vanje ni nedopustno že samo po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, takšnega posega ne opravičujejo (test sorazmernost).
V spornem prispevku objavljene informacije so takšnega značaja, da lahko pripeljejo do oblikovanja negativnih vrednostnih sodb o posamezniku, zato je gotovo, da je bil interes tožeče stranke, da se te informacije ne razkrijejo javnosti, dejstvo, da so te bile objavljene brez njene privolitve, pa vodi v zaključek, da je s tem poseg v pravico do zasebnosti podan, za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti v tem obsegu pa je ugotavljanje, ali so bile v prispevku objavljene informacije tudi resnične, nepomembno.
Če resničnost objavljenih dejstev ni relevantna pri reševanju kolizije s pravico do zasebnosti, pa to ne velja v primeru posega v čast in dobro ime.
Kodeks novinarske poklicne etike sicer govori o tem, da mora novinar, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti (in ne, da mora pridobiti) odziv osebe, na katero se informacije nanašajo, vendar pa stopnja skrbnosti, s katero mora novinar v teh primerih postopati, lahko le narašča sorazmerno s težo obtožb.
Vrednostno opredeljevanje novinarke v spornem prispevku ne more imeti takšne teže, da bi že samo po sebi utemeljevalo sklep o protipravnosti ravnanja tožene strank, če je bilo oblikovano na temelju informacij, za katere je tožena stranka lahko sklepala, da so verodostojne, ter so bile tudi preverjene v taki meri, kot je to bilo v danih okoliščinah mogoče. Pravica časti in dobrega imena je sestavljena iz dvoje komponent, pri čemer ena izraža zavest človeka o lastni vrednosti, druga pa izraža vrednost, ki jo ima prizadeti subjekt v družbi, zato je napad na čast in dobro ime potrebno obravnavati ne le z vidika subjektivnega doživljanja prizadetega, temveč tudi upoštevaje objektivne kriterije, v tem kontekstu pa zavržnost ravnanja tožeče stranke ne more ostati brez pomena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.