POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058417
ZOR člen 124/1, 132, 270/3. OZ člen 111, 247/3.
posojilna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi zamude s plačilom obroka – razveza pogodbe – nasprotovanje kogentnm predpisom – ničnost pogodbenega določila – pogodbena kazen – pogodbeno dogovorjena odškodnina – načelo pravične odškodnine – učinki razdrte pogodbe – sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka plača razliko od dolga, ki ga je že odplačala v času trajanja pogodbe, in do celotne pogodbeno dogovorjene obveznosti, kar naj bi znašalo 65.195,26 EUR. Pri tem se je sklicevala na določbo 2. odst. VI. točke pogodbe, v kateri je določeno, da je tožeča stranka ob razdrtju pogodbe zaradi zamude tožene stranke s plačili obrokov za več kot 30 dni, upravičena zahtevati plačilo vseh ostalih neplačanih obrokov, ki zapadejo takoj v plačilo. Sodišče prve stopnje je na nasprotovanje tožene stranke materialnopravno pravilno ocenilo, da navedenih pogodbenih določb ni mogoče uporabiti, saj so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Te pogodbene določbe namreč ni mogoče uporabiti kot določbe o pogodbeni kazni, saj le ta ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Prav tako je pravilno ocenilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, da gre za pogodbeno dogovorjeno odškodnino. Zato je pravilno ocenilo, da so pogodbene določbe, da v primeru razdrtja pogodbe zapadejo v plačilo še vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi, v nasprotju z načelom o pravični odškodnini in zato nične.
Dejstvo, da sta pravdni stranki hkrati s pogodbo sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, v katerem sta opredelili enake obveznosti tožene stranke kot pa v 1. odst. 6. člena pogodbe, nima v tem sporu nobenega vpliva. Notarski zapis je namreč javna listina, ki je sicer izvršilni naslov, vendar pa nima lastnosti pravnomočnosti glede obveznosti, ki temelji na pravnem poslu, ki je v njej zajet. To pa pomeni, da lahko dolžnik vselej izpodbija v pravdnem postopku veljavnost pravnega posla, iz katerega izhaja sama obveznost. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilna zastavna pogodba delno nična, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na vsebino notarskega zapisa.
prekoračitev tožbenega zahtevka – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče ne more nuditi varstva lastninske pravice preko tožbenega zahtevka in obenem zaradi neutemeljenosti zahtevka tudi ne preko meja terase, ki ni v lasti tožnice.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – način izvrševanja stikov
Odločitev o stikih mora biti skladna z ustrojem življenja.
tekst :
Pritožbi se ugodi ter se sodba v izpodbijanem delu (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Vsak drugi vikend od petka od 17. ure, ko oče otroka prevzame na naslovu matere D. u. 5, K. do nedelje do 18. ure, ko oče otroka na isti naslov vrne.“
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V tej pravdni zadevi je sodišče mladoletnega AA zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Z 2. točko izreka je določilo način izvrševanja pravice do stikov med očetom in sinom.
Proti delu sodbe, ki se nanaša na izvrševanje stikov med vikendom, se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni del sodbe (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da v nedeljo do 18. ure otroka pripelje toženec nazaj na naslov D. u. 5 v K.. Pritožnica navaja, da nima osebnega avtomobila. V celoti je odvisna od javnega prevoza. Avtobusni promet za kraj, kjer živi toženec, je sicer urejen, vendar zgolj za delovne dni, v nedeljo pa avtobus ne vozi. Ker je tudi do sedaj toženec vedno prevzel in pripeljal otroka na materinem naslovu, ni nobenega razloga, da tega ne bi počel tudi v bodoče.
Na pritožbo je odgovoril toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev tožeče stranke, da ima tožena stranka svoj avto. Navaja tudi, da je razdalja med obema strankama zgolj 5 km.
Pritožba je utemeljena.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti torej skladen s konkretnim ustrojem življenja. Stiki so doslej potekali v skladu z začasnim sporazumom o stikih, ki sta ga stranki sklenili na naroku 3.10.2007. V sedaj spornem delu je bil dogovor tak, da za stike med vikendom oče otroka v petek prevzame ter ga v nedeljo pripelje nazaj na materin dom. Tak način izvrševanja stikov doslej očitno v življenju ni povzročal problemov ter zato ni nobenega razloga, da sodišče tak režim s končno odločbo spreminja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter ob materialnopravni podlagi iz 2. odstavka 106a. člena ZZZDR (1) odločitev v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je predlagala pritožnica. Pooblastilo za spremembo je podano v 3. točki 365. člena ZPP (2).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065051
OZ člen 512. SPZ člen 66. ZPP člen 41, 44, 286b.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – prodajna pogodba – solastnina – upravičenja solastnika – zakonita predkupna pravica – uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika – kršitev načela kontradiktornosti – obveznost pravočasnega grajanja napak v postopku
Šestmesečni rok predkupnega upravičenca za uveljavljanje predkupne pravice teče od dne, ko je ta zvedel za prodajno pogodbo in za prenos lastninske pravice, pri čemer ni treba, da bi takrat izvedel tudi za vse pogoje prodajne pogodbe. V roku šestih mesecev se namreč kot solastnik nepremičnine lahko o celotni vsebini prodajne pogodbe prepriča z vpogledom listin v zemljiški knjigi.
verjetnost terjatve - ločitveni upnik – postopek prisilne poravnave – pravni interes – nedopustnost pritožbe – glasovanje o prisilni poravnavi – pravica ločitvenega upnika do glasovanja o prisilni poravnavi
Upnik, ki ima prerekano terjatev zavarovano z ločitveno pravico v enaki višini, s pritožbo zoper sklep o priznanih in prerekanih terjatvah, ne more doseči pravice do glasovanja, ker ločitveni upniki ne glasujejo o prisilni poravnavi.
URS člen 2, 15, 15/1, 15/3, 23, 146. EKČP člen 6. ZST-1 člen 11, 21, 39.
taksna obveznost - dostop do sodišča - pravico do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - socialna država - neustavnost ZST-1 - prehodne določbe ZST-1
Zgolj s sprožitvijo postopka tožniki niso mogli utemeljeno pričakovati določene višine taks v kasnejšem morebitnem postopku, do katerega lahko pride ali pa ne. To bi pomenilo, da za že uvedene postopke zakonodajalec nikdar ne bi smel povišati taks. Ustavno sodišče je že presodilo, da ni ustavno sporna prehodna ureditev, ki bi nove takse uveljavila za vse postopke v teku, ne samo za na novo začete postopke.
Ko stranka vloži neko vlogo, se lahko utemeljeno zanese na taksno tarifo veljavno v času vložitve vloge. Zato zakonodajalec tarife ne sme povišati za že vložene vloge (za katere taksa še ni bila terjana). Gotovo pa ista logika ne more veljati za celoten postopek, vključujoč celo izredna pravna sredstva.
Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči po uveljavitvi novega zakona, se uporablja nov zakon (ZST-1).
regresni zahtevek zavarovalnice – domneva alkoholiziranosti – izpodbijanje domneve – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče – oprostilna kazenska sodba – zastaranje
Toženec, ki je alkoholiziran povzročil nesrečo, ni tretja oseba v smislu 6. čl. 357. čl. OZ, zato zastaralni rok po tej določbi ne pride v poštev.
Toženec ni uspel izpodbiti domneve alkoholiziranosti, saj iz kazenske oprostilne sodbe, na katero se je skliceval, kaj takega ne izhaja (oproščen je bil zato, ker v opisu kaznivega dejanja ni bilo vožnje z neprilagojeno hitrostjo, na katero je vplival tudi alkohol).
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
ZOR člen 117, 117/2, 124. ZD člen 120, 120/3. OZ člen 568, 568/2.
izročilna pogodba – razveza izročilne pogodbe zaradi neizpolnjevanja – pogodba o preužitku
Sodišče je tožbeni zahtevek napačno zavrnilo zato, ker naj bi imel v skladu z 2. odst. 117. čl. ZOR tožnik pravico zahtevati razvezo pogodbe v treh letih od dneva, ko je bila sklenjena. V tem členu je določen rok za razveljavitev izpodbojne pogodbe, torej se nanaša na razloge v fazi sklenitve pogodbe in ne na razlog njenega neizpolnjevanja.
Tudi v primeru pogodbe o preužitku je bilo pred uveljavitvijo OZ, ki je takšne pogodbe izrecno uredil, mogoče zahtevati razvezo takšne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
ZD člen 163, 212, 212-1, 213, 213/4. ZPP člen 210, 210/3.
spor o premoženju, ki spada v zapuščino – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – mirovanje postopka – predlog za nadaljevanje postopka – domneva o umiku tožbe – sklep o umiku tožbe – učinki umika tožbe – ustavitev postopka
Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena. Umik tožbe odstrani vse njene učinke ex tunc.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059217
ODZ paragraf 418. ZIZ člen 272.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - soglasje lastnika za gradnjo - verjetnost terjatve
Tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve, saj niti ne zatrjuje, da je bil dobroverni graditelj, zato z gradnjo na tujem svetu ni mogel pridobiti lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
dokazovanje – izvedenec – nasprotja v izvedeniškem mnenju – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Sodišče bi moralo v skladu z 254. členom ZPP odpraviti nasprotja in pomanjkljivosti najprej z zaslišanjem izvedencev, ne pa, da je nekritično sledilo predlogom strank in po prvem najprej postavilo drugega, po drugem pa še tretjega izvedenca.